Odločne korake v boju proti sivi ekonomiji je Vlada RS nakazala že v začetku leta s predstavitvijo Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji. Temu je v začetku marca sledila javna objava Predloga Zakona o potrjevanju računov, ki predstavlja zakonodajno podlago za uvedbo tako imenovanega on-line sistema potrjevanja računov.
Predlog predvideva obvezno potrjevanje računov za vse transakcije, ki so predmet plačila z gotovino, plačilnimi ali kreditnimi karticami, čeki in drugimi podobnimi načini plačila. Elektronske naprave zavezancev za izdajo računov naj bi podatke elektronsko pošiljale FURS-u, ki bo podatke preveril in zavezancem poslal nekakšno potrdilo - posebno enkratno identifikacijsko oznako računa. Le-ta bo po novem, poleg oznake načina plačila in zaščitne oznake izdajatelja računa, morala biti navedena na vsakem izdanem računu.
V zvezi s samim sistemom, ki naj bi postal obvezen s 1. oktobrom 2015, pa se zavezancem, torej tistim, ki bodo podvrženi novostim, ki jih uvaja zadevni zakon, porajajo številna tehnična vprašanja, na katera trenutno še ni moč odgovoriti.
Sprejem zakonske podlage je namreč predpogoj za vse nadaljnje korake. V kolikor pri sprejemu Zakona ne bo zapletov in bo le-ta sprejet v doglednem času, bo pripadajoči podzakonski akt, ki bo natančneje določil tehnične zahteve in vidike samega postopka potrjevanja računov, izdan najkasneje do 1. julija 2015. Glede na dejstvo, da je Predlog Zakona o potrjevanju računov vsebinsko zelo podoben hrvaškemu zakonu, ki je podlaga za tamkajšnji sistem davčnih blagajn, si zavezanci, predvsem tisti, ki jim predvidene spremembe blagajniške programske opreme predstavljajo večje administrativno in tehnološko breme, morda lahko pomagajo tudi z zadevnim hrvaškim pravilnikom. Prilagoditve blagajniških sistemov največje težave predstavljajo predvsem največjim družbam, ki imajo razvite lastne blagajniške sisteme, največkrat na ravni skupine. Le-teh namreč ni enostavno posodabljati in tudi stroški prilagoditve posledično niso zanemarljivi, kot v Predlogu zakona trdijo predlagatelji. Kljub temu v Predlogu zakona, razen samoumevnih, niso predvidene nobene izjeme, ki bi denimo posamezne skupine zavezancev ali največje družbe odvezal od obveznega potrjevanja računov.
Tudi sicer uvedba davčnih blagajn cilja predvsem na večjo davčno in plačilno disciplino manjših zavezancev. Zavezanci bodo namreč v okviru potrjevanja računov FURS-u morali pošiljati tudi podatke o poslovnih prostorih, posameznih elektronskih napravah za izdajanje računov ter tudi o delovnem času. Kljub temu pa uvedba davčnih blagajn ne bo odpravila problema ne izdajanja računov ter dela na črno neregistriranih dobaviteljev oziroma izvajalcev, saj tistega, ki računa za določeno storitev oziroma dobavo sploh ne izda, obvezno potrjevanje računov ne bo odvrnilo od tega početja.
Tudi sam izplen davčnih blagajn ni tako enoznačen, kot ga opisujejo predlagatelji. Predlagatelji zakona so trdno prepričani, ali pa v to poskušajo prepričati javnost, da bo uvedba davčnih blagajn v državni proračun prinesla najmanj 50 milijonov evrov. Izkušnje iz sosednje Hrvaške kažejo, da je bil začetni izplen zares izjemen, vendar je potrebno vedeti tudi, da je bil nadzor nad izvajanjem zakona v začetku izjemno strog. S časom se je zmanjšal obseg inšpekcijskih nadzorov, s tem pa je počasi zvodenel tudi davčni ukrep uvedenih blagajn.
Z zanimanjem bomo tako spremljali proces uvedbe davčnih blagajn pri nas, kakšen bo dejanski davčni izplen ter s kakšnimi težavami se bodo pri potrjevanju računov morebiti soočali tako zavezanci kot FURS.
Predvideni nadaljnji postopki uvedbe davčnih blagajn
Po sprejemu Zakona o potrjevanju računov bo predvidoma najkasneje do 1. julija 2015 izdan podzakonski akt v obliki pravilnika, ki bo natančneje opredelil kvalificirana digitalna potrdila, vsebino in obliko sporočil, dolžino in format zapisa enkratne identifikacijske oznake računa ter ostale protokole in varnostne mehanizme. Temu naj bi še v juliju sledila objava tehničnih specifikacij s strani FURS-a, ki bodo uporabnikom omogočale vpogled v dokumentacijo, primere datotek, računov, ipd. V avgustu 2015 naj bi nato sledila vzpostavitev testnega sistema za razvijalce programske opreme, ki bo omogočal testiranje povezave s FURS-om in izmenjave podatkov ter testiranje sistema dodeljevanja enkratnih identifikacijskih številk. V kolikor ne bo večjih pomanjkljivosti ali tehničnih ter administrativnih težav, FURS v septembru 2015 predvideva vzpostavitev tako imenovane neobvezne produkcije za zavezance. To naj bi bilo nekakšno prehodno obdobje, v katerem bo sistem potrjevanja računov že popolnoma delujoč, in bo zavezancem omogočal testiranje programske opreme. S tem naj bi zavezanci do 1. oktobra 2015, ko naj bi potrjevanje računov postalo obvezno, uredili vse morebitne težave in svoje blagajniške sisteme dokončno uskladili z zahtevano programsko opremo za izmenjavo podatkov s FURS-om in za potrjevanje računov s strani FURS-a.
