Naše vloge se nenehno prepletajo med zasebno in poslovno. Lahko smo dober vodja, a smo obenem tudi dober družinski član. Ključne veščine, ki nas pri tem podpirajo, so enake ne glede na vlogo, ki jo trenutno opravljamo. Harmonija med zasebno in poslovno vlogo pa nas dela uspešne, ne glede na to, kje trenutno smo, v delovnem okolju ali v zasebnosti doma.
Ne glede na starost, spol ali leta izkušenj na delovnem mestu perspektivni posamezniki zapuščajo stara delovna mesta in organizacije. Na drugi strani me z velikimi očmi gledajo delodajalci, ki se fenomenu kar ne morejo načuditi. Skoraj praviloma najprej izpostavijo solidno plačo in pogodbo za nedoločen čas. Ali je potrebno še kaj več?
Vsak direktor ali šef bi moral imeti izostren občutek za prepoznavanje talentov pri svojih sodelavcih. To velja še posebej za kadre, ki jih dolgoročno vidimo kot vodje. Temu občutku moramo pridružiti še veščine poslušanja, komunikacije in motivacije. Seveda je ob tem zelo koristno, da je vodja tudi dober strokovnjak nekega področja. Vendar pa to ni nujno. Prepoznavanje talentov naj bo, bolj kot v samo stroko, usmerjeno v osebnostne lastnosti posameznika in njegove načine funkcioniranja v organizacijski strukturi.
Razvijajte čustveno inteligenco in postanite boljši vodja
Čustvena inteligenca je tudi na delovnem mestu vse pomembnejša in zagotavlja večji uspeh, še posebej, če smo v vlogi vodje. V tem primeru moramo še toliko bolj zrelo in odgovorno znati razumevati in upravljati s svojimi čustvi in čustvi ljudi, ki jih vodimo. Bolj kot smo čustveno inteligentni, hitreje bomo prepoznali ustrezne posameznike, jih lažje usmerjali v delovnih odgovornosti in jih razumeli, ko vse ne bo teklo, kot bi želeli. Razvijanje čustvene inteligence nas osebno bogati, a tudi pomembno razvija v boljšega vodjo.
Najpogostejša napaka, ki jo opažam pri vodjih ne glede na panogo, podjetje, oddelek v organizaciji in raven vodenja, je izogibanje podajanju povratne informacije.
Družinska podjetja v svetu in doma predstavljajo vse večji delež gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja in socialne integracije. Da neko podjetje opredelimo kot družinsko, mora vključevati družino, podjetje in lastništvo. Za uspešen razvoj pa so poleg podjetniške žilice med drugim ključne še vodstvene sposobnosti, ustrezna komunikacija in razmejitev med zasebnim in poslovnim delom življenja.
Ena izmed najpogostejših stisk, s katero se mora vsakodnevno spopadati veliko vodij in menedžerjev, je obvladovanje dinamičnega ravnovesja v položaju, ko smo del organizacijske strukture nekje »vmes«. Kaj pomeni dinamično ravnovesje? Kako doseči lastno stanje, v katerem ne bomo izgubljali energije z večno dilemo, kako istočasno usmerjati in motivirati podrejene sodelavce, obenem pa izpolniti pričakovanja tistih, ki smo jim sami odgovorni?
Posel je samo del življenja in ne celo življenje! Zato so družinska podjetja prikrajšana predvsem za življenje.
Ni redko, da slišimo kako karizmatična oseba je nekdo, kako ta isti z neverjetno lahkoto vodi podjetje ali ustanovo in svoje zaposlene. Ob tem pa nam zlahka zdrsi z jezika … kako je pravzaprav rojen vodja. Pa je res? Je vodenje veščina, ki nam je položena v zibko? Ali pa skupek lastnosti in veščin, ki nas delajo dobre, boljše, vrhunske voditelje?
Najti popolno ravnovesje med zasebnim in poslovnim, se zdi v današnjem hitrem tempu življenja skoraj nedosegljivo. A vendar lahko usmerjano in načrtovano naredimo veliko, da bomo produktivnejši, a hkrati mirni v sebi. Povedano drugače, da bomo znali biti polno prisotni poslovno, a tudi zasebno. Zakaj je ravnovesje tako pomembno? Ker raziskave potrjujejo, da so posamezniki, ki so zadovoljni s svojim zasebnim življenjem, veliko uspešnejši na delovnem mestu. Poslovni uspeh pa po drugi strani vpliva in nas bogati tudi v zasebnem življenju.
Vodje se pri delegiranju nalog še posebej radi ulovijo v past, ki jo imenujemo »dajanje lekcij«. To je posledica izkušenj – kot otroci smo napotke in nauke dobivali od staršev in učiteljev, kasneje pa nam jih nalagajo življenjske okoliščine. Gre torej za neposredno dajanje navodil, usmeritev, ki ostajajo nepojasnjena in jih ne spremlja motivacija tistega, ki so mu namenjena.
Preden postanemo vodja uspeh predstavlja našo lastno osebnostno rast, razvoj, napredovanje in dosežke. Ko prevzamemo odgovorno vlogo in nalogo, da bomo vodili druge, pa se naš uspeh zrcali tudi v rasti in razvoju naših sodelavcev.
