Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik. Nekateri strokovnjaki čustveni inteligentnosti pripisujejo kar 80 % vseh zaslug uspeha na delovnem mestu in jo s tem opredeljujejo celo kot pomembnejšo od splošne inteligentnosti, t. i. IQ, ki naj bi pojasnila 10 % do 20 % uspeha na delovnem mestu.
Ali to pomeni, da imamo 80% verjetnost uspeha na katerem koli delovnem mestu, če bomo le dovolj razvijali svoje čustvene spretnosti?
Splošna inteligentnost vs. čustvena inteligentnost
Dejstvo je, da ima IQ veliko večjo vlogo pri determiniranju kariernega uspeha, v smislu določanja, kakšno delo je posameznik sposoben opravljati. Zdravnik ali izvršni direktor imata po navadi IQ visok 115 ali več. Tukaj pa nastopi paradoks: po tem, ko visoko inteligentna oseba zasede delovno mesto, intelekt izgubi svojo moč pri napovedovanju poslovne uspešnosti ali vodstvene uspešnosti. Od te točke naprej postane ključnega pomena, kako posameznik obvladuje samega sebe in odnose z drugimi – z drugimi besedami, kako razvite so njegove veščine čustvene inteligentnosti. V skupini delovnih mest s primerljivimi zahtevami so mehke veščine, kot so disciplina, empatija in motivacija, tiste, ki ločujejo uspešne od manj uspešnih. Med vsemi proučevanimi kompetencami je čustvena inteligentnost najmočnejši napovednik delovne uspešnosti.
Trditev, da je čustvena inteligentnost sama po sebi odgovorna za 80 % uspešnih poslovnih zgodb, je napačna in izvira iz površnih interpretacij znanstvenih študij. Večina raziskav podaja zaključke, da je le 10 % do 20 % poslovnega uspeha odvisnega od splošne inteligentnosti. To pomeni, da ostaja še veliko prostora za vplive vseh ostalih dejavnikov, kot so socialni status, vzgoja, sreča in ne nazadnje čustvena inteligentnost. To pa pomeni, da bo med dvema posameznikoma, ki imata primerljive intelektualne sposobnosti in primerljivo socialno izhodišče – npr. da nihče ni na pragu revščine –, bistveno bolj uspešen (z 80% verjetnostjo) tisti, ki bo imel dobro razvite veščine čustvene inteligentnosti.
Pomen čustvene inteligentnosti za poslovno uspešnost?
Čustvena inteligentnost torej ni vsemogočni odgovor na vprašanja o posameznikovem ali organizacijskem uspehu. Še zdaleč pa ni zanemarljiva. Med vsemi ključnimi gradniki talenta in kariernega uspeha je prav čustvena inteligentnost v zadnjem desetletju prejela največ pozornosti s strani raziskovalcev in drugih strokovnjakov.
Med najuspešnejšimi posamezniki ne glede na panogo in delovno mesto je kar 90 % tistih, ki dosegajo visoke rezultate na meritvah čustvene inteligentnosti.
Na drugi strani je med posamezniki, ki na objektivnih kazalnikih uspešnosti dosegajo najnižje rezultate, le 20 % tistih z visoko čustveno inteligentnostjo. Poleg tega posamezniki z bolj razvitimi socialnimi veščinami ustvarijo tudi več zaslužka tako zase kot za svoje podjetje. Bolj čustveno inteligentni posamezniki učinkoviteje sodelujejo v timu in dosegajo boljše rezultate ter imajo bolj kakovostne odnose s strankami in poslovnimi partnerji. Vodje z višjo čustveno inteligentnostjo so bolj karizmatični, boljši motivatorji in imajo bolj pripadne sodelavce. Pozitivni učinki čustvene inteligentnosti pa se kažejo tudi v obliki večjega zadovoljstva z delom in delovnim okoljem, v manjšem številu obolenj – tako telesnih kot duševnih, boljšem vzdrževanju ravnovesja med delovnim in zasebnim življenjem.
Ali lahko vplivamo na razvitost čustvene inteligentnosti?
Psihologi ugotavljajo, da gre pri čustveni inteligentnosti za preplet in kombinacijo osebnostnih lastnosti. To pomeni, da je v veliki meri genetsko determinirana, oblikovana v otroštvu in relativno stabilna skozi čas. Kar je spodbudna informacija za vse, ki na meritvah čustvene inteligentnosti dosegajo visoke rezultate. Kaj pa to pomeni za tiste, ki trenutno dosegajo nizke rezultate?
Čas, ki ga vložimo v razvoj intrapersonalnih in interpersonalnih spretnosti, še zdaleč ni izgubljen. Naša osebnost je sicer skozi čas relativno stabilna, vendar je hkrati plastična. To pa pomeni, da lahko s svojo voljo in dejavnostjo krepimo ne samo svoje veščine, pač pa tudi osebnostne lastnosti, med katerim je tudi čustvena inteligentnost.
Kako spodbujati razvoj čustvenih veščin pri sebi in drugih?
- Premik iz samo-zavajanja v samo-zavedanje. Pravo samozavedanje izvira iz realističnega videnja lastnih prednosti in šibkosti. Sprejemanje obojih je prvi korak k obvladovanju samega sebe in obvladovanju nadaljnjega razvoja. Pri tem je seveda ključnega pomena povratna informacija, ki izhaja iz kakovostnih in umerjenih osebnostnih testov ter iz kakovostnega vprašalnika 360° povratne informacije.
- Usmerite pozornost s sebe na druge. Veščine upravljanja s čustvi drugih lahko razvijamo samo na temeljih empatije. Sočustvovanje oz. empatično vživljanje pa je onemogočeno, če smo ves čas obremenjeni sami s seboj. Začnete lahko že s preprostim ozaveščanjem individualnih talentov in šibkosti posameznikov v vašem najožjem timu.
- Obvladujte čustvene izbruhe. Če ste eden od številnih, ki trpijo zaradi pretirane čustvene transparentnosti, je pomembno, da zaradi sebe in odnosov z drugimi usvojite tehnike čustvene stabilnosti. Najpomembnejše je, da prepoznate situacije, ki vas vržejo iz tira in svoj odziv v naprej pripravite. Če vas pripetljaj preseneti, pa si le privoščite odmik za pomiritev, preden se odzovete.
- Bodite prijetni. Pogosto imamo občutek, da je naše delovno okolje vrtec in da nas obdajajo šestletniki. Temeljno prepričanje »obdajajo me sami Butalci« se lahko kaj hitro odraža v arogantnem in splošno odbijajočem vedenju, ki je daleč od karizmatičnega. Občasno lahko zatajite svoj ponos, predvsem pa izbirajte bitke in iščite priložnosti, da druge povzdignete.
Piše: Lara Delić, univ. dipl. psih, LEAD
