Darko Delić je soustanovitelj in direktor podjetja MIPS programska oprema, katerega osnovna dejavnost je izdelava programske opreme, ki je pisana na kožo določenemu naročniku (t. i. costume-made). Prednost njihovih rešitev je predvsem v inovativnem in pragmatičnem pristopu, ki zagotavlja zanesljive in uporabniku prijazne rešitve. Prav zato so njihove programske rešitve zaželene v različnih panogah – od proizvodnje, računovodstva, pospeševanja prodaje … Med njihovimi referencami so med drugimi Univerza v Mariboru, Nova KBM, Arriva, Marprom, Aktiva varovanje, Red Bull, Marles. Z direktorjem smo se pogovarjali o vlogi informacijske tehnologije v sodobnem poslovnem svetu.
Kakšne so razlike med IT oddelki v preteklosti in danes?
V preteklosti so imela podjetja velike centre, ki so skrbeli za vse, kar je vsaj malo dišalo po informatiki. Za vsako področje so načeloma imeli svoj kader, denimo sistemske inženirje, programerje, strokovnjake za podatkovne baze, analitike. Ti centri so bili običajno precej obsežni, v IT oddelkih je bilo zaposlenih tudi 20 ali več ljudi. Imeli so lasten razvoj. Danes pa je organizacija IT oddelkov drugačna, saj s porastom digitalizacije podjetja večino del s področja IT-ja zaupajo zunanjim izvajalcem. Od informacijskega kadra v podjetju običajno ostane le vodja (CIO) in morda eden ali več sodelavcev, ki so odgovorni za pomoč uporabnikom, komunikacijo z zunanjimi izvajalci in za odpravo morebitnih manjših zastojev pri delu.
Kakšni so po vašem mnenju trendi na področju organiziranosti IT oddelka v delovnih organizacijah?
Trenutno je večina IT oddelkov organizirana kot stroškovno mesto znotraj podjetja, kar ne ustvarja pozitivne podobe IT oddelka. Nov trend na področju organizacije IT-ja je podjetniški pristop oziroma organizacija kot podjetje znotraj podjetja. Angleži bi temu rekli »Run IT Like a Business«. Takšen pristop zahteva kar nekaj sprememb in novih znanj, saj generira nove izzive – zahteva interni marketing, knjigovodsko spremljanje, postavitev metrik za ugotavljanje uspešnosti itd., rezultati pa se odrazijo kot dodana vrednost na trgu. Po izkušnjah v svetu so rezultati, doseženi na takšen način, vendarle vredni vloženega truda.
Kakšna naj bi bila naloga IT strokovnjaka v sodobnem podjetju?
V večini primerov se od IT strokovnjakov pričakuje, da bodo skrbeli za stabilno in nemoteno delovanje programske opreme in informacijske infrastrukture. Po analitski hiši Gartner se za slednje porabi celo več kot 85 % časa in denarja. Poleg tega bi naj bila ena izmed nalog IT-jevcev še zagotavljanje inovacijskega in agilnega okolja za razvoj v smislu aktivnega spremljanja novih tehnologij in v sodelovanju z vodstvom podjetja skrbi za njihovo uvajanje v poslovne procese. Vedno bolj pa je ključna vloga IT strokovnjaka svetovanje vodstvu podjetja in kot podpora pri definiranju strateških ciljev podjetja. Opažam pa, da vse premalo podjetij vključuje IT strokovnjake pri takšnih ključnih odločitvah.
Katera so napačna, nerealna pričakovanja vodstva in uporabnikov v podjetjih?
Vodstvo pogosto pričakuje, da bo informatika »sama« organizirala podjetje. Tako prepričanje vodi v razočaranje. Tukaj gre namreč za dva procesa, ki sta medsebojno soodvisna, a hkrati ločena. Svoje naročnike zato vedno podpremo tudi pri izobraževanju zaposlenih in zagotavljanju sprememb v razmišljanju in ne samo pri uvajanju programske opreme. Pričakovanje, da se bodo ob nakupu določene programske opreme razrešili vsi problemi v organizacijskih procesih, je zgrešeno.
Bi lahko rekli, da poslovni procesi narekujejo razvoj programske opreme ali velja obratno?
Pogosto se podjetja odločajo za nabavo programske opreme »out of the box«. To pa običajno zahteva prilagoditev poslovnih procesov programski opremi, kar je lahko v določenih primerih ekonomsko opravičeno, pri kompleksnejših poslovnih procesih je pa to lahko coklja pri poslovanju.Bolj prav bi bilo, da vodstvo postavi strategijo poslovanja podjetja, ta pa definira razvoj informacijske podpore. Lahko pa informacijske rešitve postavijo popolnoma nov poslovni model, nov način dela. Nekateri bi temu rekli »uberizacija« procesov.
Kako pa naj bi potekalo sodelovanje internih IT strokovnjakov z zunanjimi izvajalci?
Interna IT podpora je ključna vez med podjetjem in zunanjim izvajalcem. Pri razvoju kvalitetne programske opreme je ključna prav vključenost uporabnikov in njihovo aktivno sodelovanje pri razvoju programske opreme tako v fazi definicije potreb, specifikacije zahtev kot tudi v fazi razvoja, testiranj in nenazadnje same implementacije. Obstaja več motivov, zaradi katerih se lahko podjetje odloči za sodelovanje z zunanjim izvajalcem. Nekateri izmed teh so možnost svetovanja in kreativnega sodelovanja pri zasnovi projekta, izkušnje podizvajalcev s takšnimi ali podobnimi projekti, ki dvigujejo verjetnost uspešne izpeljave projekta, in njihovo razpolaganje s kadrom, ki ima ustrezna znanja ter slednja tudi sproti nadgrajuje. Nazadnje pa so tu tudi stroški, ki so na eni strani predvidljivi, saj poznamo vrednost določene investicije, na drugi strani pa so nižji v primerjavi z lastnim razvojem.
Kako pa poteka sodelovanje podjetja MIPS programska oprema z vašimi naročniki?
Ko se lotimo nekega projekta, poskušamo v prvi fazi dobiti celovito sliko podjetja, njihovih poslovnih procesov in hkrati razumeti vizijo vodstva. Le tako lahko ponudimo rešitve, ki ustrezajo njihovemu poslovnemu modelu, in kvalitetno »pokrijemo« njihove procese. Pri tem bi poudaril pomen zgodnjega vključevanja uporabnikov v samo pripravo in razvoj rešitev. V ta namen uporabljamo metodo prototipiranja, pri kateri uporabnik že takoj na začetku vidi, kako bi naj produkt deloval, in lahko že v zgodnji fazi poda povratne informacije. Včasih nas tak pristop lahko potisne kak korak nazaj, so pa končni rezultati bistveno boljši.
Vaše podjetje je znano predvsem po t. i. custom-made programski opremi.
Drži. Custom-made rešitve so namenske in stranke se zanje odločijo, ko želijo prilagoditi funkcionalnost svojim potrebam oziroma potrebam svojih uporabnikov. Na drugi strani pa so lahko zelo inovativne in preprosto želijo nekaj, kar je drugačno in boljše od obstoječega. Velja še omeniti, da lahko v custom-made produkt vkomponiramo vizijo vodstva s tem, ko poskušamo ustvariti takšen produkt, ki bi služil kot podpora njihovemu želenemu načinu dela. Takšne rešitve povečujejo produktivnost dela, saj uporabniki pridobijo tiste informacije, ki jih v tistem trenutku potrebujejo. Pogosto so takšne rešitve celo cenejše, saj pri večanju števila uporabnikov običajno ni potrebno kupiti novih licenc.
Lahko razložite paradoks: »Sedaj, ko imamo xy zadeve digitalno urejene, je vse komplicirano in teče počasneje …?«
Če pride do tega, je nekaj hudo narobe. Po naših izkušnjah gre večinoma za napake v izobraževanju in pripravi uporabnikov. Včasih gre tudi za slabo izbiro programske opreme. Informatizacija je namreč tista, ki bi naj olajšala življenje uporabnikom in jim zagotavljala informacije po principu »need to know«. Po implementaciji programske opreme morajo procesi potekati bolj tekoče, vodstvo pa mora imeti na razpolago informacije za odločanje oziroma lahko le-te relativno hitro pridobijo z raznimi orodji. Trend razvoja gre v smeri tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci. Skratka, strojna in programska oprema je danes že tako napredna, da se ta paradoks ne bi smel pojavljati.
Bi ocenili, da so slovenski podjetniki dovolj dobro izobraženi na področju IT-ja?
Različno. Včasih bi lahko rekel, da so premalo zahtevni v smislu, da preveč parcialno rešujejo problematiko. Pogosto imajo pomanjkljivo vizijo, kaj pravzaprav želijo doseči v končnici projekta nakupa programske opreme. Morda bi bilo zanje bolj pomembno to, da vidijo končni cilj, spoznajo pot do njega in pomen tehnologije pri tem. Zato danes IT podjetja nismo več samo svetovalci za programsko opremo, ampak tudi za poslovne procese. In v kolikor želimo pomagati podjetju, je ključnega pomena to, da se znamo vživeti v podjetje ter v njegovo dejavnost.
Kakšni izzivi so postavljeni pred IT-jevce?
Na področju informacijske tehnologije lahko opazimo veliko dogajanja. Govori se o oblaku, umetni inteligenci, Big Data, strojnem učenju ... Vse to bo zagotovo bistveno vplivalo na našo bodočnost oziroma na informacijsko podporo ter poslovanje podjetij. Nove tehnologije se bodo razvijale soodvisno in hkrati generirale razvoj drugih zahtev. Na primer, internet stvari bo generiral ogromno število podatkov, ki bo zahtevalo prenos ali shranjevanje teh podatkov v oblak. Ali pa bomo imeli neko maso podatkov za analizo, zaradi katerih bomo morda potrebovali izboljšanje poslovnih podatkovnih sistemov (angl. business intelligence). Morda umetno inteligenco, ki bo iz teh podatkov znala razbrati in nam nuditi neke informacije, ki jih potrebujemo za poslovanje. Danes razvoj poteka skoraj neobvladljivo hitro, kar pred IT strokovnjake postavlja kar nekaj izzivov.
PIŠE: Monika Susič, novinarka
