STROKOVNO

Ko sem začela s svojo kariero kot trenerka, sem imela veliko srečo, da sem imela vodjo, ki me je odlično poučila o strukturi in osnovah profesionalnega trenerstva. To mi je dalo odlično izhodišče za pripravo in izdelavo programov, vizualnih pripomočkov in vaj ter vodenje skupine, da jih pritegnem k aktivnostim, s katerimi bomo dosegli cilje.

Čez nekaj let sem imela še večjo srečo, saj sem imela drugo vodjo, ki se je posluževala izrazito drugačnih pristopov, za katere sem takrat menila, da so zelo tvegani.

Ko sva se nekega dne pripravljali na delavnico, mi je razložila svoj pristop, ki ga je imenovala Pristop, usmerjen v učenca. Pristop, ki je drugačen od tradicionalnega, sem razumela tako:

 

USMERJENOST V TRENERJA USMERJENOST V UČENCA

Trener izbira vso vsebino, ki jo podaja skupini, da doseže želene cilje.

Trener se posvetuje z učenci o njihovih željah, izzivih in močnih področjih in glede na to prilagodi vsebino za boljše doseganje njihovih specifičnih želja.
Trener ima dobro izdelano predstavitev ali druge pripomočke, da učence vodi skozi ključne točke izobraževanja. Trener spodbuja proces, v katerem se učenci pogovarjajo, in ustvarja izzive, ki jih opogumljajo, da sami poiščejo ključne točke izobraževanja.
Trener posreduje jasen urnik aktivnosti s temami in časovnim okvirjem delavnice. Trener posreduje možno pot, po kateri bodo šli učenci, da pridejo do določenega znanja. Pot se skozi delavnico lahko spreminja.
Trener zaupa v pripravljeno vsebino in natančno ve, katere teme bo obravnaval med delavnico. Trener zaupa v svoje znanje o obravnavani temi in v svojo zmožnost prilagajanja posebnim željam skupine.
Učenci pričakujejo, da bodo spoznali veliko novega, veliko spraševali, se pogovarjali o določenih temah in opravljali določene naloge.  Učenci pričakujejo, da bodo delili svoje izzive, močna področja in izkušnje za dobro vseh, se učili od drugih in raziskovali nova področja določene teme, ki jim bodo pomagala pri izzivih. 
Trenerji uporabljajo študije primerov in dobre prakse, da podkrepijo določena izhodišča.  Učenci govorijo o svojih resničnih primerih, da dobijo nove ideje in možne rešitve, in trener jih poziva k temu in spodbuja. 

 

Srečo imam, da sem spoznala ta pristop k trenerstvu že v začetku svoje kariere. Izkušnja izobraževanja je ob njegovi uporabi povsem drugačna za vse udeležene. Je prijetnejša, omogoča sodelovanje vseh, izobraževanje pa je veliko globlje in bolj uporabno za udeležence.

Na koncu so cilji organizacije izpolnjeni bistveno bolje, saj so posamezniki bolj osredotočeni na izboljšave in spremembe. Koristi so tako na strani organizacije kot posameznika.

Prijazno učenje, o katerem sem pisala zadnjič, je povsem v skladu s tem pristopom učenja in skupaj vam lahko ta dva pristopa pomagata k bolj koristnemu in ciljno usmerjenemu treningu.

PIŠE: Pam Welsby, Fast Forward International d. o. o.