Česar se lotiš, opravljaj z ljubeznijo in strastjo
Obiskali smo Nevenko Kržan, direktorico in partnerico podjetja KPMG ter predsednico AmCham Slovenija (Ameriške gospodarske zbornice). Podjetje je del globalne skupine KPMG in je eno izmed vodilnih t. i. Big 4 na področju revizije, svetovanja in davčnih vprašanj. Ukvarjajo se z revidiranjem računovodskih izkazov in z drugimi storitvami revidiranja, nudijo finančno, davčno in poslovno svetovanje, svetovanje na področju tveganja in internih revizijskih postopkov, podjetje pa uvaja tudi novo storitev - pravno pisarno. KPMG ima po svetu pribl. 175.000 zaposlenih, prisotni pa so v 160 državah sveta.
Kakšna je vloga vašega podjetja v slovenskem prostoru?
KPMG je v Sloveniji prisoten od leta 1993. Začeli smo z revizijo, s pomočjo katere smo na trgu postali prepoznavni. Zahteve trga so nas usmerile na področje finančnega in poslovnega svetovanja, kjer smo bili med prvimi na našem trgu. Danes raziskujemo in se usmerjamo na nekatera druga področjih. Kljub ostri konkurenci je naša želja tudi povezovanje, zato si prizadevamo za dobro sodelovanje s kolegi iz revizije in svetovanja, nadzornimi inštitucijami in našimi strankami. Z dosežki nisem povsem zadovoljna; menim, da bi moralo biti povezovanje še močnejše in to predvsem s ciljem postavljanja čim višjih strokovnih in poslovnih standardov na področju, na katerem delujemo. Zavedati se namreč moramo, da smo majhna država in majhen trg, da imamo zaradi tega tudi izredno malo res vrhunskih strokovnjakov. To dejstvo je še toliko bolj pereče pri majhnih revizijskih družbah. Nam, ki delujemo v povezavi velikih korporacij, je s tega vidika praviloma lažje, saj imamo nemoten dostop do izkušenj kolegov iz tujine, in težji, saj se marsikdaj pojavlja kar resna razlika med prakso v tujini ter našo realnostjo. Sicer pa je znanja tudi pri nas veliko, saj v Sloveniji več kot 140 zaposlenih na različnih strokovnih področjih, deluje na treh lokacijah; na vseh treh, v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani, imamo revizijske strokovnjake, strokovnjaki s področja svetovanja pa so na lokaciji v Ljubljani.
Ste tudi predsednica AmCham Slovenija. Kaj vam osebno pomeni ta vloga in kakšne naloge prinaša?
Zelo sem ponosna, da sem bila na naši redni skupščini izvoljena z veliko večino. Moja vizija je, da se usmeritve AmChama v Sloveniji skladajo z delovanjem KPMG. AmCham je glas mednarodne poslovne skupnosti v Sloveniji, ki želi slovenski poslovni prostor izboljšati na področju poslovanja in bivanja. To je tudi moj izziv - želim si, da bi AmCham sodeloval v procesih odpiranja Slovenije, pripomogel k transparentnosti in omogočil, da Slovenija postane boljši prostor za življenje in za posel.
Kaj ste si zastavili za svoje mandatno obdobje v AmCham Slovenija?
Cilji so usmerjeni v tri glavne aktivnosti. Projektu Partnerstva za spremembe, ki smo ga zastavili v minulem letu in financirali skupaj z Ministrstvom za javno upravo, so se letos pridružila še Služba vlade za razvoj, tri ministrstva in 30 slovenskih in mednarodnih podjetij. V okviru projekta bodo zaposleni iz javne uprave en teden preživeli v gospodarstvu in obratno. Namen projekta je učiti se, se odpreti in razumeti različnost – predvsem pa ceniti drug drugega. Drug pomemben projekt so AmCham Young Professionals. To je letni krog mladih potencialnih kadrov, ki jih v program delegirajo naši člani. Mlade izobražujemo v menedžerskih veščinah, ob tem pa jih spodbujamo, da se mrežijo med seboj in izmenjujejo izkušnje. Celotnemu procesu sledi še mentorski program, kjer mladi posamezniki sodelujejo z mentorjem, ki je eden izmed članov sveta guvernerjev AmCham-a ali drugih gospodarstvenikov. Mentorji prevzamejo patronat nad poslovnim razvojem svojih varovancev. Ena izmed mojih vizij je tudi Slovenia – Green Reference Country in the Digital Europe. Gre za predstavitev Slovenije potencialnim partnerjem kot zrelo platformo. Projekt zahteva še veliko vloženega truda in dela, vendar menimo, da smo na dobri poti. Aktivni bomo tudi pri projektu Best Program, kjer gre predvsem za spodbujanje motivacije znotraj podjetij z namenom dviga produktivnosti. Aktivnosti so in zdaj je treba delati na njih.
Kaj se vam zdi ključno pri vodenju tima sodelavcev?
Osnova je vizija. Če tega nimaš, ne moreš dobro voditi podjetja in svojih sodelavcev. Včasih moramo biti kot dirigenti - znati moramo uglasiti svoj ansambel, hkrati pa mu moramo tudi prisluhniti. Pomembno je, da znamo upravljati s pričakovanji - kar pričakuješ od svojih kolegov, moraš prvi vrsti izpolnjevati sam. Najmanj enako, če ne še pomembneje pa je, da se jasno definirajo naloge in postopki. Le teh se moraš striktno držati, sicer se krhki sistem medsebojnih razmerij kaj hitro zruši.
Kje delajo slovenski menedžerji največ napak?
V načelu sem prepričana, da slovenski menedžerji niso nič slabši od tujih. Je pa res, da so delovali (in del deluje še danes) v izrednih razmerah – najprej osamosvojitev ter izguba trga, potem izgubljen čas z lastninjenjem, pa res globalna kriza po letu 2008, na katero pri iskanju vzrokov za težave kar preveč krat pozabimo. Sicer pa si v preteklosti si menedžerji niso znali zastaviti vizije in ciljev. Bilo je preveč stihijskega dela, premalo zavedanja, da je treba v podjetju poslušati različne deležnike – se ozirati na lastnike, upoštevati treba državo, skrbeti za plačilno disciplino, spoštovati nadzorne organe, spoštovati svoje kolege in zaposlene. Morda je še največ težav ter negativnega imidža menedžerjev povzročila ravno odsotnost pravih lastnikov, ki bi skupaj z menedžerji usmerjali gospodarski tok posameznega subjekta.
Sicer pa ne pozabimo, da del gospodarstva odlično funkcionira, da je konkurenčen na mednarodnem trgu – nenazadnje je relativna stabilnost družbe, kljub krizi, v veliki meri njihova zasluga ter zasluga vseh zaposlenih v gospodarstvu. In na to se vse prevečkrat pozablja.
Kaj pa odločnost? Je to nekaj samoumevnega, kar naj bi vodja imel?
Zdi sem mi ključno, da si zahteven, a tudi pravičen. Pomeni, da zahtevaš od kolegov, zahtevaš tudi od sebe in si ob tem pravičen. Seveda se ob tem zavedam, da je pravičnost zelo subjektiven pojem ter ga vsakdo umeva nekoliko po svoje. Tako je tudi z odličnostjo. Si pa moraš odličnost v očeh sodelavcev in okolice zaslužiti; torej samoumevna, ''v zibko položena,'' nikakor ni.
Se vam zdi, da menedžerji znajo delovati z zgledom?
V naši korporaciji je to ena izmed ključnih vrednot. Dandanes ljudje dajemo temu vse večjo težo, včasih pa temu ni bilo tako - v zadnjih desetih letih se je to tudi v okolju bistveno spremenilo.
Koliko smo se Slovenci sploh pripravljeni odpirati navzven? In ali je naša majhnost ovira ali prednost?
Sloveniji njena majhnost marsikdaj služi kot izgovor. Ne bi smelo biti tako – biti mora priložnost. Predvsem v gospodarstvu moramo dojeti, da smo priložnost za most med kulturami, most med vzhodom in zahodom. Naj ponovno poudarim – del gospodarstva, znanosti je popolnoma odprt, je pa žal tako, da javnost opazi le negativnosti. Brez tega, da se bo spremenil odnos celotne družbe do uspeha, do rezultatov le tega ter do tega, da je normalno, da so eni bolj in drugi manj uspešni, da smo lahko danes uspešni, jutri pa lahko doživimo iz povsem objektivnih razlogov neuspeh, bomo težko napredovali s takšnimi koraki, kot bi lahko. Vsekakor pa je eden izmed izzivov povezati univerzitetno tehnološko oz. inovacijsko sfero in gospodarstvo, vse pa preplesti z digitalnimi platformami.
