STROKOVNO

Klepetali smo z mag. Nastjo Mulej, licencirano trenerko de Bonovih metod in metod Dimisa Michaelidesa. V Slovenijo je metode in orodja pripeljala leta 2003 in 2012, v slovenščino pa je prevedla tudi sedem njunih knjig.

Ali menite, da je kreativnost dosegljiva vsakomur?

Kreativnost je vsekakor dosegljiva vsakomur. Kreativnost sicer ne pride čez noč, ampak z redno in usmerjeno naravnanostjo in vajo. Pravijo, da odrasel človek potrebuje tri leta za spremembo. Telo varčuje z energijo, možgani tudi. A kot lahko svoje telo pripravimo do tega, da preteče (mali) maraton, lahko tudi svoje možgane naučimo, da nam znajo našteti veliko možnosti (kadar to potrebujemo). V obeh primerih potrebujemo le malce discipline.

Kaj je tisto pri kreativnosti, kar nas najbolj plaši oz. zaradi česa navadno menimo, da nismo kreativni?

Strah. Strah pred napačnim odgovorom in strah pred zavrnitvijo, ki smo ju dobili v izobraževalnem procesu, v katerem se poudarja učenje s ponavljanjem pravilnih odgovorov. Pa tudi strah pred neuspehom in porazom, ki nas ju nauči življenje. A ta strah je nepotreben, saj se moramo zavedati, da so napake odlična učiteljica, in da v resničnem življenju pravilnih odgovorov ni, so samo različne možnosti.

Se lahko strinjajte z mano, če rečem, da neumne ideje ni?

Marsikatera ideja, ki na prvi pogled deluje neumna, je takšna samo zato, ker je drugačna od ustaljenega. Veliko primerov poznamo, kjer so odločevalci zavrnili prelomno idejo, ker so jo videli kot neumno. Nova ideja je nekaj, česar še ni bilo, zato nam je tuja – ne ustreza ustaljenim vzorcem. Obeta spremembo – ne nujno (takoj) na bolje. Ljudje pa, kot smo že povedali, nismo bili narejeni za spremembe. V resnici pa ne obstaja »pametna ideja« – ker gre za oksimoron. Ideja je nekaj, česar še ni bilo, torej se nam na prvi pogled ne more zdeti »pametno«, saj še ni običajno. Če je pametna, ni več ideja. 

Ljudi »odevate« v 6 klobukov razmišljanja … Sami pa jih najbrž »nosite« nenehno. Kaj to za vas pomeni?

To meni pomeni, da se veliko hitreje odločam in načrtujem, da imam kratke in učinkovite sestanke, da mi projekti uspejo, kot sem jih zastavila, da ne morem biti slabe volje, saj vedno vidim prednosti ali rešitve, da vem, kdaj je čas za čustva in jih mirno izražam, ter da razmišljam in delam strukturirano in sistematično. Nič me ne more vreči iz tira, ko sledim svojim zastavljenim ciljem.

Po drugi strani pa to pomeni tudi, da se velikokrat držim za glavo, ko opazujem druge ljudi,  kako se vrtijo v krogu, premlevajo za nazaj, namesto da bi snovali za naprej, zapravljajo čas z debatiranjem, se kregajo – misleč, da bodo z argumenti »zmagali«.

Ali lahko naštejete 5 modrosti, za katere mislite, da imajo moč oplemenititi naša življenja?

  1. Odkrij, kaj te zanima – ni nujno vse življenje isto – in potem temu sledi. Strasti bo sledil denar.
  2. Razvijaj se na tem področju, beri, raziskuj, študiraj, povezuj se z drugimi. Rojeni smo bili, da ustvarjamo, ne da lenarimo. Življenje je učenje, ne počivanje.
  3. Nobeni priložnosti ne reci »ne«, tudi če je (na prvi pogled) brezplačna ali pa ste neskončno utrujeni. A ko rečete »da«, se tudi pripravite – priložnost boste izkoristili v svoj prid le, če boste svojo nalogo izvršili kakovostno.
  4. Ne zgleduj se po drugih. Bodi to, kar si. Iznajdi se. Odkrij svojo nišo.
  5. Prepričanje, da bo na koncu vse dobro. Če še ni dobro, pač še ni konec. Torej ne odnehaj, dokler ne dosežeš zastavljenega cilja.
PIŠE: Katja Dadič, izvršna urednica