22. marec je svetovni dan voda, ki ga od leta 1992 obeležujemo v okviru Agende 21, predlagane na Konferenci Združenih narodov v Riu de Janeiru. Dan je namenjen opozarjanju in ozaveščanju svetovne javnosti o omejenosti naravnih vodnih virov in o njihovi ogroženosti. Svetovni dan voda vsako leto poteka pod okriljem določene teme, ki povzema v danem trenutku najbolj aktualno problematiko. Tema leta 2015 je bila »Voda in trajnostni razvoj«, znotraj katere je bilo izpostavljenih sedem problematik in ena izmed njih je bila »voda je industrija«.
Kljub temu, da na to velikokrat niti ne pomislimo, je dejstvo, da v industriji za izdelavo kateregakoli izdelka potrebujemo vodo. V nekaterih panogah je poraba vode večja kot v drugih. Na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje zapisujejo, da bi se naj v letih od 2000 do 2050 poraba vode v industriji povečala tudi za 400 %. Največji porast porabe vode pričakujejo v nastajajočih gospodarstvih in v državah v razvoju. Jasno je, da je prednostna naloga industrije čim bolj povečati proizvodnjo, premalo pozornosti pa je ob tem namenjene učinkovitosti rabe vode in ohranjanju njenih zalog.
Za lažjo predstavo smo pri Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine preverili, koliko vode zahtevajo določeni proizvodni procesi različnih izdelkov. Za izdelavo enega lista papirja, formata A4, potrebujemo 10 litrov vode, za izdelavo ene bombažne majice 2.700 litrov vode, za par kavbojk pa 8.000 litrov vode. Če želimo izdelati računalnik, bomo porabili 30.000 litrov vode, da pridobimo eno tono železa pa porabimo 20.000 litrov vode.
Kako z vodo ravnajo slovenska podjetja, smo povprašali mag. Danila Burnača, direktorja podjetja Mariborski Vodovod.
Koliko so po vaši izkušnji slovenska podjetja varčna pri porabi vode?
Vsako podjetje mora za obstoj na težkem konkurenčnem trgu obvladovati osnovne vhodne stroške, med katere v primeru, da je voda sestavni del proizvodnega procesa in izdelka, vsekakor vpliva tudi porabljena količina te dobrine. V primeru, da se kot sestavni del proizvoda uporablja pitna voda in ne tehnološka, je to še toliko bolj pomembno.
Poraba vode v gospodarske namene se v zadnjih desetih letih na področju, kjer Mariborski Vodovod izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo, bistveno ne spreminja, iz česar pa ne gre sklepati, da se sistemi čiščenja vod in njene sekundarne porabe ne izvajajo. Glede na to, da se trend proizvodnje v gospodarstvu zvišuje, bi lahko sklepali, da se voda kot prvina izdelka uporablja veliko bolj racionalno in premišljeno.
Katera industrija v Sloveniji je največji porabnik vode in katera najmanjši?
Na podlagi statističnih podatkov je razvidno, da je največji porabnik vode sektor energije, sledi industrijski sektor, predvsem tisti, pri katerem je voda sestavni del proizvodnega procesa ter storitve in kmetijstvo, kjer se velike količine vode porabijo tudi za namakalne sisteme.
Ali bi lahko podjetja z lastnimi čistilnimi napravami doprinesla k ohranjanju vodnih bogastev?
Vsako predčiščenje vode prispeva k varovanju okolja in znižanju obremenitve odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, zato je uvedba sistemskih postopkov predpriprave odpadne vode na iztoku iz proizvodnih procesov v vseh primerih priporočljiva in dobrodošla.
Kolikšen vložek bi bil za to potreben in ali je to investicija, ki bi se podjetjem v nekem časovnem obdobju izplačala?
Kakšen finančni vložek je potreben za izvedbo čiščenja z lastnimi čistilnimi napravami, je odvisno od stopnje razvitosti tehnologije, ki je v uporabi, kar se posplošeno ne da oceniti. Vsekakor pa naložbe v okolje ne gre ocenjevati z vidika dobička in ekonomske učinkovitosti, kajti vsak najmanjši finančni vložek se za varovanje okolja generacijsko obrestuje v času in pozitivno vpliva na kakovost našega bivanja.
Ali menite, da je nivo zavesti o skrbi za varovanje okolja in čisto vodo pri podjetjih na zadostnem nivoju?
Glede na trende varovanja okolja smo mnenja, da se ozaveščenost na splošno dviguje. Dvig lahko pripisujemo tudi spremembam, ki jih predpisuje zakonodajalec in raznim finančnim spodbudam s strani Evropske skupnosti. Še vedno pa se v praksi pojavljajo izjeme, kjer ocenjujemo, da posameznikom primanjkuje okoljskega znanja. Zavedanje, da lahko prav vsi s svojimi dejanji posredno vplivamo na slabšanje kakovosti podzemne vode in s tem znižujemo odstotek vode, ki ustreza zahtevam za pitno vodo brez predhodne priprave, je zelo nizko.
Kaj bi na tem področju lahko še storili? Kaj bo pravzaprav prihodnost zahtevala od podjetij, da storijo?
Idej in volje za posodobitve nikoli ne sme zmanjkati. Ni sistema, ki ga ne bi bilo možno še izboljšati. Predvsem je treba posodobiti obstoječo tehnologijo do take mere, da bo v odpadni vodi čim manj okolju škodljivih primesi, saj se voda iz tovarn vrača v okolje. V obratovalnih procesih se morajo vzpostaviti zaprti sistemi kroženja vode, ki omogočajo njeno večkratno uporabo in treba je uvesti čiščenje na vseh sistemih, ki imajo vpliv na kakovost življenja v okolju.
Približuje se Svetovni dan voda, ki bo v letu 2016 v znamenju teme: Voda in delovna mesta. Ali ga boste pri podjetju Mariborski vodovod obeležili s kakšnimi posebnimi aktivnostmi oz. akcijami?
V enem izmed mariborskih nakupovalnih središč bomo izvedli celodnevne aktivnosti. Tako bomo postavili na ogled razstavo, podelili nagrade izbranim likovnim delom, ki jih bodo prispevali osnovnošolci, izvedli nagradne igre, najmlajše obiskovalce bo izobraževala naša maskota vidra Vida. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo bo s pitno vodo izvajala osnovne preskuse kakovosti vode. Omenjene dejavnosti pa bomo popestrili s spremljajočim programom.
Po odličnih izkušnjah iz preteklih let bomo tudi tokrat v sodelovanju z Mestno občino Maribor in drugimi lokalnimi podjetji iz okoljevarstvenega področja v torek, 22. 3. 2016, izvedli krožno pot, kjer učencem in dijakom prikažemo krožni tok vode od podzemne do pitne in preko čiščenja vrnitev vode v naravo.
PIŠE: Simona Lobnik Ambrožič, odgovorna urednica
