STROKOVNO

Najti popolno ravnovesje med zasebnim in poslovnim, se zdi v današnjem hitrem tempu življenja skoraj nedosegljivo. A vendar lahko usmerjano in načrtovano naredimo veliko, da bomo produktivnejši, a hkrati mirni v sebi. Povedano drugače, da bomo znali biti polno prisotni poslovno, a tudi zasebno. Zakaj je ravnovesje tako pomembno? Ker raziskave potrjujejo, da so posamezniki, ki so zadovoljni s svojim zasebnim življenjem, veliko uspešnejši na delovnem mestu. Poslovni uspeh pa po drugi strani vpliva in nas bogati tudi v zasebnem življenju.

Vodje se pri delegiranju nalog še posebej radi ulovijo v past, ki jo imenujemo »dajanje lekcij«. To je posledica izkušenj – kot otroci smo napotke in nauke dobivali od staršev in učiteljev, kasneje pa nam jih nalagajo življenjske okoliščine. Gre torej za neposredno dajanje navodil, usmeritev, ki ostajajo nepojasnjena in jih ne spremlja motivacija tistega, ki so mu namenjena.

Preden postanemo vodja uspeh predstavlja našo lastno osebnostno rast, razvoj, napredovanje in dosežke. Ko prevzamemo odgovorno vlogo in nalogo, da bomo vodili druge, pa se naš uspeh zrcali tudi v rasti in razvoju naših sodelavcev.

V zadnjih letih se je marsikateremu delodajalcu porodila zamisel, da bi najboljše in ključne zaposlene nagradil kar z lastniškim deležem ter jih tako motiviral in ob enem privarčeval pri nagrajevanju.

Vsak vodja bi se moral znati vprašati, kaj počne in kam to pelje. Knjiga V iskanju vrhunca, avtorja Ichaka Adizesa, je po mnenju mnogih obvezno čtivo vseh, ki se ukvarjajo z vodenjem podjetja in tudi na slovenskih tleh žanje uspeh. V podjetju BB svetovanje se uspešno poslužujejo Adizesovega modela o razvojnih fazah podjetja.

Danes je etika v poslovnem svetu prepoznan predmet, a kljub prepoznavnosti še vedno ne dosega svojega polnega potenciala, poglavitno zato, ker je nerazumljena in premalo izrazita v praksi. Na udaru etike ostajajo vodstveni kadri, torej direktorji in menedžerji, z razlogom, da se spremembe začnejo zgoraj, kjer je moč in tudi denar. Toda z vidika etike se vrh podjetja naslavlja zato, ker je dobra praksa zgled, ki motivira in spreminja delovanje celotne organizacije.

Govorili smo s Sonjo Klopčič, poslovno svetovalko in razvijalko sodelovalnega voditeljstva ter avtorico knjige Voditeljstvo, ki v svoji knjigi podrobno opisuje notranji svet ljudi na vodilnih položajih, išče pozitivne plati tudi v neuspehu ter nam predstavlja pri nas še precej nepoznan način vodenja – sodelovalno voditeljstvo.

Kako pogosto se znajdete v situaciji, ko pričnete za svojo srečo, uspeh in osebno zadovoljstvo iskati rešitve zunaj sebe ali celo za pomanjkanje le-teh krivite druge ljudi?