STROKOVNO

Živi v sedanjosti. Živi »tukaj in zdaj«. Je to mogoče? Ti nasveti so v zadnjem času zelo priljubljeni, čeprav se namv hitrem življenjskem tempu pogosto zgodi, da se ne znamo ustaviti in si vzeti trenutka zase. Obremenjujemo se s preteklimi dogodki, že navsezgodaj zjutraj razmišljamo, kaj moramo storiti čez dan, na delo prihajamo, ne da bi se spomnili, kako. Ne zavedamo se, da čas samo leti mimo nas.

Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik. Nekateri strokovnjaki čustveni inteligentnosti pripisujejo kar 80 % vseh zaslug uspeha na delovnem mestu in jo s tem opredeljujejo celo kot pomembnejšo od splošne inteligentnosti, t. i. IQ, ki naj bi pojasnila 10 % do 20 % uspeha na delovnem mestu.

Ali to pomeni, da imamo 80% verjetnost uspeha na katerem koli delovnem mestu, če bomo le dovolj razvijali svoje čustvene spretnosti?

Zagotoviti povratno informacijo o posameznikovi uspešnosti ter tudi uspešnosti skupine in podjetja, je pomembna naloga neposrednega vodje.

To je hkrati tudi mogočno orodje, s katerim vodja ne samo usmerja delovnih procesov, temveč podpira zaposlene pri kariernem in osebnostnem razvoju ter krepi njihovo motivacijo in zadovoljstvo. Z negativno povratno informacijo sodelavce usmerjamo na poti do osebnega ali skupinskega cilja. S tem jim pomagamo razumeti pričakovanja in dolgoročno tudi krepiti njihovo zaupanje v lastne kompetence. Za izgradnjo samozaupanja pa je še kako pomembna tudi pohvala. Vendar na slednjo prevečkrat pozabimo, saj sodelavec, ki učinkovito dosega poslovne rezultate, ne moti našega delovnega procesa, ne prinaša nezadovoljnih strank, za njim tudi ni treba popravljati napak. Zato je še toliko bolj pomembno, da ga ne spregledamo.

Ste oblikovali jasno strateško vizijo, opredelili in skrbno načrtovali (pre)potrebne spremembe v organizaciji, zaposleni pa nad njimi niso navdušeni in jih ne sprejemajo?

Organizacijske spremembe pomenijo premik iz znanega v neznano. Ker je prihodnost negotova, lahko pomembno vpliva na kompetentnost, sposobnost spoprijemanja s stresom in občutkom vrednosti zaposlenih. Zato le-ti spremembam pogosto nasprotujejo, če jih o njihovi pomembnosti in smiselnosti ne prepričamo. Da bi lahko spremembo uspešno uvedli, mora naš načrt vsebovati dva procesa: ustvarjanje pripravljenosti na spremembo in premagovanje odpora do sprememb.

Mi vsi smo rezultat svojih delovnih navad. So te dobre ali slabe? Odločitev je naša. A dejstvo je, da ne glede na to kakšne so naše navade, teh ne moremo spremeniti kar čez noč.

Absentizem ali tako imenovani zdravstveni absentizem, ki ima sopomenko tudi v bolniški odsotnosti, je v Republiki Sloveniji resen problem in skorajda ni podjetja, ki se ne sreča s težavo bolniških odsotnosti svojih zaposlenih. Seveda vsaka bolniška odsotnost še ni zloraba instituta »plačane odsotnosti z dela« zaradi bolezni, nesreče ali nege družinskega člana. Kje vse pa se lahko zaplete pri dejanskih zlorabah bolniškega staleža?

Na pritiske in porast delovnih obremenitev niso imuna niti do včeraj stabilna podjetja z večletno tradicijo. Pritiskom prispevata tudi eksponentna rast tehnoloških inovacij in muhasta narava vedno bolj nepredvidljivega poslovnega okolja.

Če sem si v življenju česa želela, je to talent. Dano pravico, da bom najboljša. Sebično in lenobno sem bila prepričana, da me bo talent popeljal do uspeha hitro in brez truda. Pošteno sem se motila. Na račun iskanja sem izgubljala dragoceni čas za eno in edino sestavino, ki te pelje po ravni liniji navzgor. Osredotočenost.

Vedno več strokovnjakov ugotavlja, da smo v žaru dela in v družbi, kjer vladajo zakoni kapitalizma, sicer dvignili produktivnost, vendar smo nekje v procesu zanemarili ključno sestavino, ki tlakuje pot do poslovnega uspeha – medsebojne odnose.

Vedno večja konkurenca in ekonomske razmere na trgu podjetja silijo k vedno večji učinkovitosti. Uspeh vsakega podjetja je odvisen od več različnih dejavnikov. Vsem, ne glede na velikost podjetja, dejavnost ipd. pa je skupno eno - ljudje.

Kaj ste pa vi danes naredili drugače in boljše kot včeraj? Kam vas to pelje? Je to tisto, kar si želite? In če ne, kaj boste naredili, da dosežete svoje prave cilje?

Verjetno ni podjetja, ki se ob razpisu prostega delovnega mesta ne znajde pred izzivom, kako v poplavi prijav najti pravega kandidata. Raziskave na področju trga dela potrjujejo, da določenega kadra na slovenskem trgu dela še vedno primanjkuje, s tem pa so podjetja postavljena v nezavidljiv položaj glede prepoznavanja talentov in izbire za njih pravega sodelavca.