STROKOVNO

Optimistične gospodarske razmere imajo za posledico tudi boljše poslovanje podjetij. Na ta način smo priča tudi znatnim denarnim presežkom podjetij, ki jih ne potrebujejo za redno delovanje. Gospodarnim podjetnikom in direktorjem se tako mora porajati vprašanje »Kam z denarjem?«.

Povečini so kriptovalute enostavno sopomenka za bajne zaslužke. Nekateri jih imajo za bančno pogibel, drugi za način pranja denarja in tretji za nekaj nenaravnega, kar bo slej ko prej crknilo. Oglasili so se celo duhovni vodje, ki bavljenje z njimi enačijo s hazardom in ga zatorej prepovedujejo. Toda ne glede na konotacijo besede so kriptovalute več od špekuliranja z bitcoini. So ideja in so tehnologija. Oboje bo ostalo ter se nesluteno razširilo na mnoga področja.

Pravijo, da sta v življenju gotovi dve stvari. Smrt in davki. V smislu podjetništva bi lahko dodali še eno. Gotovo je, da bo treba nekega dne iz podjetja izstopiti, predvsem poslovno, skratka zaključiti aktivno podjetniško pot.  Da bi bil izstop optimalen v vseh pogledih: donosen, hiter, miren, s čim manj tveganji; bi ga bilo treba primerno zasnovati in pravočasno načrtovati. 

Verjetno med nami ni človeka, ki kot otrok ne bi verjel vsaj v enega od treh mož, ki jih srečujemo ob zaključku leta. Morda se skriva nekaj resnice v tem, da smo ravno zaradi tega naklonjeni obdarovanju (še posebej) konec leta tudi v podjetjih.

Obdarovanje sodelavcev ob kocu leta je lepa gesta, ki ima pozitiven vpliv na motiviranost in lojalnost sodelavcev. Vendar, pozor! Večina daril zaposlenim je podvržena plačilu dohodnine. Kako torej obdarovati sodelavce in optimizirati s tem povezane davščine?

Sprehod po bankah terja nemalo časa, zato smo se v uredništvu revije Direktor odločili, da se sprehodimo namesto vas in pripravimo kratek pregled tega, kar banke ponujajo. Pogovarjali smo se z 8 bankami, ki na slovenskem trgu ponujajo kredite srednjim in malim podjetjem.

Kreditom, ki jih najamete in zavarujete pri bankah velja nameniti posebno pozornost, saj s tem ščitite le banko in ne svojega podjetja, posledično pa tudi ne svoje družine. Po Zakonu o dedovanju RS namreč vse naše dolgove dedujejo dediči, tudi mladoletni otroci. Poskrbite torej, da v primeru smrti direktorja oz. podjetnika, družina podeduje zdravo podjetje brez dolgov.

Z 2. januarjem 2016 bo potrjevanje računov postalo obvezno za vse, ki bodo za dobavo blaga ali storitev prejeli gotovinsko plačilo. ZDavPr sicer predvideva tudi prehodno obdobje dveh let, v katerem se bodo zavezanci lahko odločili za izdajo računov iz vezane knjige računov. Tudi tako izdane račune pa bo potrebno naknadno potrditi.

Nov evropski finančni okvir 2014-2020 tudi slovenskim organizacijam prinaša nove možnosti sofinanciranja različnih podjemov. Skupni evropski proračun je sicer skromnejši (za cca 30 mlrd. EUR, skupaj 960 mlrd. EUR), vendar še vedno dovolj bogat za uresničitev dobrih projektnih idej.

»Kako refinancirati predraga posojila?« je v času rekordno nizkih medbančnih obrestnih mer eno izmed ključnih vprašanj slovenskega podjetja. Saj se v luči navedenega zdi, da so nova posojila zelo poceni.

Odločne korake v boju proti sivi ekonomiji je Vlada RS nakazala že v začetku leta s predstavitvijo Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji. Temu je v začetku marca sledila javna objava Predloga Zakona o potrjevanju računov, ki predstavlja zakonodajno podlago za uvedbo tako imenovanega on-line sistema potrjevanja računov.

Kako se povprečna družina odzove na krizne razmere (na primer izgubo delovnega mesta enega od članov)? Samoumevno, tako da se družinski člani odkrito pogovorijo o novonastalih razmerah, iščejo notranje možnosti za zniževanje stroškov, določijo prioritete in odgovornosti, intenzivno iščejo nove ideje za ublažitev kriznih razmer, svoje znanje in izkušnje usmerjajo v ustvarjanje novih priložnosti in si zelo dosledno prizadevajo doseči cilj - obvladati razmere in še naprej uspešno delovati. Takšno ravnanje temelji na zdravi kmečki pameti.