STROKOVNO

Povečini so kriptovalute enostavno sopomenka za bajne zaslužke. Nekateri jih imajo za bančno pogibel, drugi za način pranja denarja in tretji za nekaj nenaravnega, kar bo slej ko prej crknilo. Oglasili so se celo duhovni vodje, ki bavljenje z njimi enačijo s hazardom in ga zatorej prepovedujejo. Toda ne glede na konotacijo besede so kriptovalute več od špekuliranja z bitcoini. So ideja in so tehnologija. Oboje bo ostalo ter se nesluteno razširilo na mnoga področja.

Satoši Nakamoto, bajeslovni avtor bitcoina, prvega sodobnega sredstva vrednosti, je iskal način prenašanja denarja brez posredovalne inštitucije. Svojo zamisel osnoval na decentralizaciji, varnosti in anonimnosti. Prvo pomeni, da nad valuto ne bdi nobena ustanova ali vlada, saj gre za globalno platformo, ki je lokalne krize ali katastrofe ne morejo prizadeti. Varnost po drugi strani zagotavlja poslovna knjiga, razpršena po internetu in odporna na mahinacije. Slednje omogoča kriptografija, zavoljo katere je za vpise v register potrebna konkretna računska moč. Temu potrjevanju se reče ‘rudarjenje’ in s kovanci nagrajuje tiste, ki so pripravljeni investirati v strojno opremo in elektriko. Dotični dnevnik transakcij, ki preprečuje dupliciranje denarja, je bistven Satošijev izum. Reče se mu blockchain in ima široke prednosti.

 

V skalo vklesan register

Blockchain ali veriženje blokov je baza podatkov z edinstvenimi lastnostmi. Sestavljajo jo posamezne strani (bloki), ki imajo šifrirano tako vsebino kot medsebojno sosledje. Nahaja se v neprestano usklajevanih se kopijah na milijonih računalnikih. Zato velja, da v blockchain zapisanega ni možno potvoriti ali spremeniti. Oziroma bi za goljufijo potrebovali toliko procesorskega dela, kot ga zmore celotna komuna. Taka knjiga, ko jo ima večina kriptovalut, hrani celotno zgodovino tja do prvega nakazila, kar je vidno komurkoli. Seveda ne poimensko, marveč z brezimnimi naslovi denarnic.

Tehnologija veriženja blokov, ki temelji na skupnosti, je tako genialna in vsestranska, da jo nekateri uvrščajo med najpomembnejše inovacije na svetovnem spletu. Zaenkrat blockchain domala ekskluzivno uporabljajo zakriptirani novci, toda pogruntavščina ima zmožnosti onkraj samega nizanja transakcij. Zato se omenja v povezavi s številnimi panogami. Eden od primerov so pametne pogodbe (smart contracts), protokoli, ki avtomatizirano uveljavljajo dogovore med strankama brez posrednika. Naj bo to naročanje, plačevanje in odpremljanje robe, kupovanje intelektualne lastnine in nepremičnin ali kaj bolj domiselnega. Vsebina pogodbe in register izvedb bosta ta tak način neizbrisni.

Internetna revolucija

V taki distibuirani bazi podatkov se lahko vodi zgodovina avta, kataster, dosjeji športnikov, letalski poleti, zdravniške kartoteke in celo volitve. Zavarovalnice, logistična  podjetja, banke, investicijske družbe, turizem - korist v neoporečnem arhiviranju in samodejnem izvajanju dogovorov ima lahko sleherno področje. Ljudje radi gradimo skupnosti in ne maramo za posrednika oziroma centre moči, ki bi lahko potvarjali informacije. V Sloveniji je domiselnih tovrstnih poslovnih modelov nemalo, recimo za optimizirano distibucijo sončne elektrike (Suncontract), združevanje glasbenikov (Viberate), trženje nogometašev (Fieldoo), opravljanje zavarovanj (Insurepal) in za ugotavljanje porekla živil (OriginTrail). Pod Alpami smo se vnovič izkazali in če bo tehnologija blagoslovljena s strani države, uspeh in prepoznavnost ne bosta izostala.

Zakonska podpora je še toliko bolj pomembna, saj blockchain omogoča prikladen sodoben način iskanja investitorjev z izdajo kriptožetonov (ICO). Zagonska podjetja po tej poti enostavno pridejo do potrebnih sredstev, s čimer ustvarijo lastne ekosisteme in brezmejne trgovalne platforme. Te niso vezane na otipljive valute, saj je lahko vlagatelj kdorkoli, zato se v projekte stekajo milijoni s celega sveta. Dasi je blockchain v zgodnji fazi in ne brez pomanjkljivosti, slovenski strokovnjak Simon Karakaš ocenjuje, da bo v naslednji dekadi na tehnologiji veriženja blokov desetina svetovnega BDPja. Takrat blagor tistim, ki so se z noviteto seznanili dovolj zgodaj. Glede na osveščenost in število primerov dobrih praks ima Slovenija pri tem znaten potencial. Zato naj marsikateri vodstvenik razmisli o univerzalnem sloganu, ki veli: blockchain it!

David Tomšič, novinar

Revijo Direktor lahko naročite TUKAJ!