STROKOVNO

Optimistične gospodarske razmere imajo za posledico tudi boljše poslovanje podjetij. Na ta način smo priča tudi znatnim denarnim presežkom podjetij, ki jih ne potrebujejo za redno delovanje. Gospodarnim podjetnikom in direktorjem se tako mora porajati vprašanje »Kam z denarjem?«.

Prosta sredstva

Preden se odločimo za naložbo presežkov denarja, se moramo vprašati o njihovi vsebini in namenu. V tem smislu moramo denarna sredstva podjetja razdeliti na tri skupine:

• denar namenjen rednemu delovanju (obseg denarnih sredstev, ki je potreben za operativno delovanje podjetja brez likvidnostnih težav),
• denar namenjen prihodnjim investicijam,
• presežna denarna sredstva.

Prvega dela sredstev (za redno delovanje) se ne bomo dotikali, saj ga potrebujemo sproti oz. takoj. Pri sredstvih, namenjenih investicijam in presežnih denarnih sredstvih, pa bomo razmislili o rokih, kdaj jih bomo potrebovali. 

 

Predvsem pri določenih dejavnostih, kot so npr. kmetijstvo, turizem, ipd. se presežki denarnih sredstev pojavljajo začasno, sezonsko, in jih je v obdobju do porabe potrebno primerno plemenititi ali vsaj ohranjati njihovo vrednost.

Tudi sicer se gospodarstvo giblje v ciklih in o tretji skupini sredstev (presežna denarna sredstva) ne gre sklepati preuranjeno. Proučiti je potrebno gospodarske napovedi, panožne napovedi in analizirati preteklo poslovanje. Na podlagi tega lahko predvidimo investicijski cikel in potrebe po lastnih denarnih sredstvih, ki jih bo potrebno potrebno vezati v razvoj poslovanja.

Kakšne naložbe izbrati?

V prvem koraku po navedenem konceptu preverimo namen premoženja in kdaj ga bomo potrebovali. Denarna sredstva, ki jih torej zelo kratkoročno ne bomo potrebovali pri poslovanju, razdelimo na tri skupine in znotraj tega opredelimo primerne naložbe za vsako skupino glede na tveganje in ročnost.

  1. Kratkoročno prosta denarna sredstva – do 1 leta

Za ta sredstva izberemo naložbene produkte, ki bi jih lahko šteli celo k ustreznikom denarja in so hitro unovčljive (likvidne) brez stroškov unovčenja. Tako je smiselno izbrati pogosto spregledane denarne vzajemne sklade, e-obrestne račune, vezave. Najnižje obrestovana so vpogledna sredstva pri bankah na transakcijskih računih. Ostale naštete oblike imajo v normalnih razmerah nekoliko višjo donosnost, a so ob enem še vedno dovolj varne in zelo likvidne z nizkimi stroški. Za nekoliko pogumnejše pa je zanimiva možnost nakup terjatev (www.borzaterjatev. si). Sploh pri večjem obsegu kratkoročno nepotrebnih denarnih sredstev je smiselno preveriti naštete možnosti.

  1. Srednjeročno prosta denarna sredstva – od 1 do 5 let

To skupino je smiselno razdeliti na dve podskupini in sicer so primerne naložbe za prosta denarna sredstva od 1 do 3 let kratkoročne obveznice in obvezniški vzajemni skladi, produkti trga komercialnih zapisov. Za sredstva, ki pa jih ne  bomo potrebovali vsaj 3 do 5 let, pa dodatno še vzajemni skladi z mešanimi portfelji (kombinacija obveznic in delnic).

  1. Presežna denarna sredstva, ki jih pri poslovanju dolgoročno ne bomo potrebovali

Pri tej skupini sredstev pa gre dejansko za denarna sredstva, ki so predmet prostega denarnega toka za lastnika in bi jih bilo možno izplačati lastnikom podjetja. Na tej točki je za lastnike smiseln razmislek o tem, ali bodo ta sredstva nalagali znotraj obstoječega podjetja, ali bodo oblikovali holdinško strukturo in premoženje plemenitili tam, ali pa jih bodo vnovčili v obliki izplačila dobička in jih plasirali kot fizične osebe. V vsakem primeru so za ta, dolgoročna, sredstva primerni mešani produkti (kombinacija delnic in obveznic), nepremičninski skladi; sredstva, ki bodo prosta tudi več kot 7 let, pa lahko naložimo tudi v popolnoma delniške produkte in neposredno delnice – torej tiste z nekoliko višjim tveganjem, vendar tudi višjim pričakovanim donosom. 

Trenutne razmere nizkih obrestnih mer nas sicer silijo v razmislek o tem ali je sploh kratkoročno prosta denarna sredstva smiselno nalagati, ali raje kar pustiti na TRR. Kot je opaziti na trgu, so se obrestne mere že začele dvigati, zato je razmislek o naložbenju utemeljen, čeprav obrestnih mer na nivojih iz let pred 2014 zlepa ne gre pričakovati.

Piše: Samo Lubej, vodja Prosperita Family Office