»Kako refinancirati predraga posojila?« je v času rekordno nizkih medbančnih obrestnih mer eno izmed ključnih vprašanj slovenskega podjetja. Saj se v luči navedenega zdi, da so nova posojila zelo poceni.
Gibanje medbančne obrestne mere EURIBOR (6 m) v obdobju 2005-2015
V obdobju zadnjih 10 let smo v Evropi priča dramatičnemu dogajanju na trgu medbančnih obrestnih mer. Gospodarska kriza, ki traja od leta 2007, je ECB po vzoru ameriškega FEDa prisilila v drastično nižanje ključne obrestne mere, kar je imelo vpliv tudi na euribor.
Najprej pojasnimo: EURIBOR je obrestna mera, po kateri si (predvsem) evropske banke med seboj sposojajo denar. Če je torej euribor nizek, bi morala biti nizka tudi naša posojila.
Po kakšnih obrestnih merah si je možno sposoditi denar
Včasih se zdi, da so v Sloveniji obrestne mere, ki jih lahko doseže podjetje za svoja posojila pri bankah, nekako neodzivne na to, po kakšnih obrestnih merah posojila dobijo banke. V teoriji bi morala biti posojila danes, ko je povprečen 6 mesečni euribor 0,036 %, 3 mesečni pa celo negativen, smešno poceni. Pa je res tako?
Navedeno dejstvo drži zgolj do določene mere. Vedeti moramo namreč, da so bonitete slovenskih bank bistveno slabše kot marsikatere tuje in se posledično tudi banke pri nas zadolžujejo dražje kot npr. tiste v Nemčiji.
Vendarle bi morala biti danes najeta posojila znatno cenejša kot tista izpred 5, 3 ali celo 1 leta.
Ko smo pri bankah preverjali, po kakšnih obrestnih merah si je trenutno možno sposoditi denar ugotavljamo, da je povprečna nespremenljiva (fiksna) obrestna mera za posojila z ročnostjo 3 let med 4 in 4,4 % ter variabilna 3,9 % + 6 m euribor, kar je relativno visoko, če vemo po kakšni obrestni meri je posojilo najela banka. Je torej sploh smiselno iskati možnost refinanciranja starih posojil?
Vse je odvisno od pogajanj in bonitete
Glede na to, da se je gospodarska situacija v zadnjem letu popravila je boniteta marsikaterega podjetja danes boljša, kot je bila leto ali dve nazaj. To pa je dobro pogajalsko izhodišče za pridobitev cenejšega posojila.
Banke imajo trenutno na voljo dovolj denarja za financiranje gospodarstva, zato ne bo odveč, če se odpravite v dve ali tri po informacijo o možnosti pridobitve cenejšega posojila, s katerim boste poplačali starega.
Za posojilo z ročnostjo 3 let, o katerem smo govorili zgoraj, boste torej ob dobri boniteti in nekaj pogajalskih sposobnostih dosegli nespremenljivo (fiksno) obrestno mero okoli 3,5 % ali variabilno v višini 3 % + 6 m euribor (pomembno vlogo seveda igra tudi višina posojila). Kar je znatno nižje kot nekaj let nazaj.
Variabilna ali fiksna obrestna mera?
V obdobju nizkega euriboraa seveda zelo mikajo variabilne obrestne mere s pribitkom. Najugodneje bi bilo v tem trenutku najemati posojilo s 3 mesečnim euriborom. Nekatere banke trenutno negativni 3 mesečni euribor celo upoštevajo na način, da znižujejo odstotek pribitka.
Vendarle pa se z variabilno obrestno mero bistveno bolj izpostavite obrestnemu tveganju. Ocenjujemo sicer, da Evropska centralna banka zaradi kvantitativnega popuščanja še lep čas (vsaj eno leto) ne bo zviševala ključnih obrestnih mer, kar bo imelo pozitiven vpliv na višino spremenljivih obrestnih mer. Gospodarske in demografske razmere pa narekujejo, da tudi na daljše obdobje (5-7 let) zelo verjetno ne bomo videli bistveno višjih obrestnih mer.
Če se želite temu tveganju izogniti, priporočamo najem posojila z nespremenljivo (fiksno) obrestno mero.
Stroški refinanciranja
Ob refinanciranju morate računati na dodatne stroške. Ob najemanju svežega posojila vam bo banka zaračunala še vsaj stroške odobritve. Povprašajte o možnosti nižanja ali ukinitvi tega stroška, izkušnje namreč kažejo, da je tukaj najlažje izpogajati ugoden rezultat.
Posojila, sklenjena pred letom ali dvema, večinoma že vključujejo klavzulo, ki pravi, da je posojilo možno predčasno odplačati brez dodatnih stroškov. Starejših posojil pa praviloma ni možno predčasno odplačati brez dodatnega stroška, ki je lahko različen, povprečno pa nekje ½ stroškov odobritve.
