STROKOVNO

V današnjih razmerah postaja odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot eden izmed zakonsko opredeljenih načinov prenehanja delovnega razmerja, vse bolj množičen pojav in čedalje bolj pomembna tema v poslovnem in zasebnem življenju ter eno najpomembnejših vprašanj delovnopravne zakonodaje.

 

Nemalokrat predstavlja za delodajalca zagotovitev zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga precej zahtevno nalogo, saj zanjo ne zadostuje le obstoj utemeljenega odpovednega razloga, ampak mora biti odpoved izvedena po postopku in na način, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih.

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada opravnina v višini:

  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let;
  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset do 20 let;
  • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Pri izračunu in izplačilu odpravnine se, ob na videz enostavnih zakonskih pravilih, v praksi delodajalcem postavlja nemalo vprašanj, na katere pa ni enostavnih odgovorov, oziroma kar je za delodajalce še težje, le-teh ne najdejo z listanjem po zakonu.

Najpogostejši dvomi oz. vprašanja so:

  • Se pri štetju let zaposlitve pri delodajalcu štejejo dopolnjena leta zaposlitve ali leta zaposlitve, ki jih bo delavec dosegel v letu podane odpovedi?
  • Se za delo pri delodajalcu šteje tudi deli pri njegovih pravnih prednikih?
  • Kaj je osnova za izračun odpravnine?
  • Gredo v izračun trimesečnega povprečja bruto ali neto plače, ki jih je delavec prejel, torej izplačane ali obračunane plače?
  • Se pri določanju višine odpravnine delavcu upošteva tudi delovna doba pri delodajalcu od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vključno dneva prenehanja delovnega razmerja ali le do vročitve odpovedi?
  • Kdaj lahko višina odpravnine presega 10-kratnik osnovne povprečne mesečne plače?
  • Kako se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu izračuna osnova za določitev višine odpravnine?

Koristne odgovore, ki vam bodo razjasnili nekatera zgoraj našteta vprašanja najdete v priročniku, ki je izšel pri založbi Uradni list, avtorice mag. Nine Scortegagna Kavčnik, Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in je namenjen predvsem delodajalcem, ki bodo pričeli s postopki odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga.

Priročnik je strnjen prikaz načina pristopa delodajalca k postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu in jasen prikaz sosledja korakov, ki vodijo v zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le dosledno upoštevanje razlogov postopka odpovedi zagotavlja vse pogoje za njeno zakonitost, kajti ravno nedoslednost pri izvedbi postopka odpovedi je najpogostejši razlog za njeno nezakonitost.

PIŠE: mag. Nina Scortegagna Kavčnik