LIFESTYLE

V svetu poslovne mode obstaja konstanta, ki je bolj pomembna  kot modne smernice, lahko jo poimenujemo etiketa, bonton ali pa kar kultura primernega oblačenja, ki glede na videno pri nas še vedno šepa, oziroma z vse preveč ležernim izgovarjanjem na “casual Friday” tudi med tednom, kaže na to, da smo mlajše generacije preskočile osnovno šolo starega kova, ki je bila, čeprav (pre)toga in morda olesenela in premalo v koraku s časom, še vedno dober filter za “šlampasto” nemarnost, ki smo ji dandanes na žalost večkrat  priča.

Spominjam se časov, ko sta ded in oče odhajala v službo, pa čeprav v vojsko in policijo, ki sta z uniformiranostjo vsekakor odrešitev za vse tiste, ki se jim ne da razbijati glave z oblačenjem, a vendar: poškrobljena srajca, na črto zalikane hlače, skrtačen suknjič, strogo počesani lasje, en večer prej zloščeni čevlji in usnjena aktovka ter drobno črno pisalo ter vonj po  kolonjski vodici, ki je ostal vsaj do povratka domov. Temu se takrat ni reklo stil, pač pa higiena. In te nam kdaj manjka v odnosih v poslovnem svetu,  tudi pri neverbalnem komuniciranju.

Svoj pogled na modne smernice pri oblačenju v moški poslovni modi sta za naše bralce z menoj delila strokovnjaka na  področju oblačenja in komuniciranja z javnostjo in mi ukradla ne le misli, marveč tudi besede. 

SAŠO RADOVIČ, kreativni direktor Mercedes Benz Fashion Week Ljubljana

“Trendov v poslovni modi pravzaprav ni, je le dobra klasika. Delimo jo na dve sferi, prva je  korporativna (finance, politika, multinacionalke, ipd…),  druga pa je doma na področjih, kot so arhitektura, marketing, umetnost in področja, ki nudijo pri oblačenju več svobode. Pri prvo omenjenem oblačenju sta najbolj pomembni  silhueta in osebna urejenost, obleka mora biti poslovnežu prav, v ramenih natančno krojena, hlače ne smejo biti predolge (nabiranje).

Srajce s kratkimi  rokavi niso primerne, ne glede na zemljepisno širino: Dubaj ali Ljubljana. Pomembni so detajli, srajca mora biti perfektno zlikana, manšete in ovratnik ne smejo biti obrabljeni. Ne eksperimentirajte z vozli na kravati, tudi širina (in dolžina) naj bosta po meri klasičnih zapovedi.

Dvoredno zapenjanje pri suknjičih je nepotrebna potuha tistim, ki ne vedo, da je pivski trebuh nekaj, kar ne sodi v sodoben poslovni imidž nekoga, ki skrbi za zdravo telo.

Ponošena in neočiščena obutev, kvadratne ali pretirano ošiljene konice. Ne. Za vse našteto.

Vse pa se prične (in konča) z nego: lasje naj bodo  sveže oprani in redno oblikovani, dlake na zatilju, v ušesih in nosu so nedopustne. Pravilno britje, negovana koža, urejene obrvi so zapoved, ki je visoko nad sezonskimi trendi. Pa deodorant, seveda.

Ne pozabite na čiste in neponošene nogavice: naj bodo raje dokolenke.

Tudi odtenki se ne ozirajo na trende, saj variirajo zgolj med sivo, temno  modro in črno. Zapestna ura, ki pritiče poslovni obleki, nikakor ni ista, s katero se rekreiramo, izjema so merilci časa prestižnih blagovnih znamk: to je druga zgodba.

Druga sfera, casual business, lahko mirno pogreši kravate in belino zlikanih srajc. Puliji, hlače in suknjiči, skrojeni, da se spogledujejo z avantgardo. Črnina je priljubljena. Vzorci prav gotovo ne.”

HERMINA KOVAČIČ, strokovnjakinja za komuniciranje

“Najpomembnejše in najosnovnejše je, da so moškemu oblačila prav. Žal še vedno pri slovenskih moških opažam, da nosijo preširoke oziroma prevelike suknjiče in hlače, pa tudi srajce iz slabih materialov. Oblačila na njih mahedrajo kot s kakšnega obešalnika, blago je tanko, lahko bi videl skozenj, in pomečkano. Rokavi suknjiča segajo do polovice dlani, hlače na vijugasto črto pa so sredine pet obutve.

Zmotno je prepričanje, da naj bo oblačilo le funkcionalno. Oblačilo je ogledalo posameznika in njegovega podjetja, zato investicija vanj ni strošek, pač pa nuja. Oblačila morajo biti iz kvalitetnih materialov, ki se ne mečkajo. Suknjič se mora prilagajati telesu, ramena morajo biti odlično izdelana, saj so nekakšen okvir celote. Rokavi naj ne bodo široki, predvsem pa krajši od srajce. Njene manšete naj gledajo čez rob suknjiča. Hlače naj bodo ob nogi in naj pokažejo čevelj. Zato pa mora biti le-ta eleganten, rahlo koničasto zaobljen ter tankih podplatov.

Druga pomembna zadeva je eleganca. Dovolj je, da greste le do sosednjega Trsta,  manj kot uro iz Ljubljane. Privoščite si kavo na Trgu enotnosti, razumeli boste, o čem govorim. Če nimate časa, poglejte spletni strani blagovnih znamk Ermenegildo Zegna in Dolce & Gabbana. Zame so Italijani vedno bili vzor glede oblačenja. V njihovem DNK je zapisano, katere materiale izbrati, kakšne kroje si omisliti in kako kombinirati oblačila, da je moški videti urejen, resen in privlačen. Eleganci pristaja tudi nekaj drznosti, kar se nanaša predvsem na barve in vzorce. Izbrana barvna paleta pri slovenskih moških je zelo osnovna, temno modra ali siva oziroma bela za srajce, kravate široke in nemogočih barv. Zakaj ne vijolična srajca s sivo obleko, črtasta srajca s pikčasto kravato, rjav suknjič s sivimi hlačami ali pepitasta obleka s črtasto srajco? “

PIŠE: Goran Puljič