PRIMERI DOBRE PRAKSE

Pri vodenju in na cesti spol ni pomemben

»Ko imaš čelado na glavi, nihče ne ve, ali si ženska ali moški,« meni Lucija Sajevec, nekdanja uspešna tekmovalka v kartingu, ki je konec preteklega leta prevzela vodenje delniške družbe AMZS. Ali to velja tudi pri vodenju družbe z več kot 300 zaposlenimi, vam razkrivamo v nadaljevanju.

Za Lucijo Sajevec družba AMZS ni neznanka. Kot vodja Centra varne vožnje na Vranskem, nato še vodja marketinga AMZS, je družbo dodobra spoznala in vse to so zagotovo prednosti, ki jih vključuje v svoje vodstvene aktivnosti.

»AMZS si resnično želi biti pravi prijatelj, prva misel vsakega voznika, ki se znajde v težavah,« pove Lucija Sajevec. Avto-moto zveza Slovenije je veliko več kot le pomoč na cesti ali kot avtovleka. Poleg tehničnih pregledov, storitev registracije in zavarovanja je AMZS vse bolj prepoznavna tudi po servisni dejavnosti in izobraževanju voznikov, kamor se umeščata center varne vožnje in avto šola. Avto-moto zveza je dejavna na treh temeljnih področjih svojega delovanja, in sicer so to preventivna in športna dejavnost, predvsem pa nudenje storitev članom AMZS.

Vozniška kultura Slovencev

»Slovenci smo nekoliko posebni, kar se tiče vozniške kulture. Hitro namreč najdemo bližnjico, kar seveda ima določene posledice, ki jih lahko potrdim predvsem na osnovi svojih izkušenj s centra varne vožnje,« razkrije Sajevec. »Afere z vozniškimi izpiti in kazenskimi točkami zgolj potrjujejo dejstvo, da prometa, ki je del našega vsakdana, ne jemljemo dovolj resno. Od tu izhaja cel spekter nepravilnosti, ki vplivajo na našo vožnjo, miselnost, vozniško kulturo.«

Kaj je prijazno ravnanje v prometu, ki ga udeleženci pogrešajo?

  • Voznikova osredotočenost na vožnjo – brez opravkov z aparati ali stvarmi, ki preusmerjajo pozornost s cestišča.
  • Spoštovanje ustrezne varnostne razdalje, ki je odvisna od hitrosti vožnje. V stoječi koloni pred semaforjem v mestu razdalja ni potrebna, medtem ko na avtocesti lahko odloča o življenju in smrti.
  • Upoštevanje prometne signalizacije – ko na semaforju zagori rumena luč, pomeni, da se je zelena že ugasnila. Omejitve hitrosti so ob cestišču z razlogom, spoštujmo jih. In če v mestu naletimo na omejitev višjo od 50 km/h je to priporočena hitrost. 
  • Po prehitevanju vozila se umaknimo na svoj pas.
  • Signaliziranje namer – uporabimo smerne kazalnike.
  • Ob prehitevanju poskrbimo, da ne oviramo ostalih udeležencev – prehitevajmo z ustrezno hitrostjo, omogočimo dovolj prostora ostalim (ne prehitevajmo v škarje).

Vodenje družbe AMZS

Trendi mobilnosti in spremembe zakonodaje zagotovo zahtevajo tudi prilagajanje dejavnosti in predpisujejo smernice AMZS, ki je sicer organizacija z več kot 100-letno organizacijo in se brez težav lahko tretira kot dobra praksa. »Poslanstvo je voditi to družbo, delati v njej, seveda pa si vsak vodja zadeve zamišlja po svoje in glede na to, da sem šele prevzela vajeti, so sedaj zagotovo meseci sprememb,« naznani direktorica družbe. »Družbo sem prejela v dobri kondiciji, ob sebi imam dober tim.  Skupina AMZS zaposluje 400 ljudi, zato pri vsej pestrosti dejavnosti potrebujem ob sebi dober tim ljudi, ki bo uresničeval ambiciozne cilje.«

Raje imam učinkovite kot pridne sodelavce

»Mislim, da ni nujno prav denar tisti, ki motivira. To so predvsem izzivi, ki jih delo prinaša in pa kolektiv, zaradi česar zjutraj z veseljem vstaneš in se odpraviš v nov delovnik. Sodelavci pravijo, da sem zahteven tip vodje, imam visoka pričakovanja, vendar sem zelo korektna. Sem sistemski človek, pričakujem hitre rešitve, na drugi strani imam pa visoko stopnjo razumevanja. Raje imam učinkovite kot pridne sodelavce. Je pa pomembno, da začutiš ljudi, da jih razumeš, ko to potrebujejo,« označi svoj način vodenja Sajevec.

Ne vodim iz pozicije

Na AMZS ob menjavi vodstva zagotovo lahko pričakujemo še vrsto sprememb, ekipa se spreminja, prihaja do kadrovskih menjav. »Mislim, da je prav, da imaš ob sebi sodelavce, za katere veš, da so vrhunski na svojem področju,« obrazloži direktorica družbe. »Ostajam enakovreden del tima. Od posameznikov, ki obvladujejo svoje področje, se lahko vsak dan kaj novega naučiš, ne le poslovno, pač pa tudi kot osebnost rasteš. Nisem človek, ki bi vodil iz pozicije, to mora izhajati iz dela in spoštovanja. Rada rečem, da med mano in stolom ni nitke; ne šteje ne spol, ne staž, ne leta. Pomembno je, kaj narediš v življenju, kaj pokažeš.«

Ženska na čelu podjetja moške branže  

Na vprašanje, ali verjame v žensko/moški princip vodenja, Lucija Sajevec odgovori: »Ko imaš čelado na glavi, nihče ne ve, ali si ženska ali moški. Važno je, da prideš prvi na cilj. Podobno je pri vodenju, pomembni so rezultati. Vsak spol ima svoje prednosti in nehvaležno je iskati slabosti s tega stališča. Dobro je, da so timi pestri. In treba se je zavedati področja, kjer si najmočnejši.«

Lucijo Sajevec ljubitelji kartinga bolje poznajo pod dekliškim priimkom Živec, je namreč izvrstna dirkačica. Nekatere vzporednice tega športa zagotovo prenaša tudi v svoje poslovno življenje.

»Enkrat dirkač, vedno dirkač,« se smeji Sajevec. »Še vedno si rada nataknem čelado, vendar je ta dejavnost že nekaj časa zelo odrinjena iz prostega časa v mojem življenju, saj sem prej žena, mama, za ostalo skoraj zmanjka časa.« Kar se vzporednic s športom tiče, Lucija Sajevec pravi, da se je predvsem pomembno zavedati vrednot, da ne stopimo pri doseganju ciljev na »gas« za vsako ceno. Predvsem poudarja zavedanje, da smo vsi ljudje, da ostajamo ljudje do soljudi. Zagovarja zagotavljanja najboljših storitev ter kot svoj moto označuje moto AMZS, kateremu je poslanstvo služiti članom, torej biti pravi prijatelj.

Vožnja v poletnih mesecih

Več kot polovica voznikov (57 %) se z družino na daljšo vožnjo odpravi zgodaj zjutraj, kar 14 % pa tudi zvečer ali ponoči. Rezultati kažejo, da imamo med daljšimi vožnjami različna pričakovanja glede počitkov: približno tretjina (35 %) udeležencev poroča, da skušajo število počitkov čim bolj omejiti; v tej tretjini voznikov je več moških (60 %) kot žensk (40 %), kar morda kaže na to, da so voznice bolj umirjene in bolj pripravljene ugoditi željam potnikov, ko je v avtomobilu družina, pred njimi pa dopust. 
Otroci med daljšimi vožnjami najpogosteje vsaj del poti prespijo (83 %) ali pa se med vožnjo igrajo z igračami (56 %), telefonom ali tablico (54 %), jedo in pijejo (48 %) in se dolgočasijo (46 %). Kar 11 % staršev otroku med daljšo vožnjo dovoli, da zapusti svoj sedež. Nekaj več kot tretjina voznikov in voznic (39 %) ima navado voziti tako dolgo, da zasveti lučka za gorivo, kar se lahko izkaže za veliko težavo, če vozilo obstane v zastoju na avtocesti ali pa takrat, ko je bencinska črpalka, kjer voznik namerava ustaviti, zaprta. Nikakor ne gre zanemariti sonca, saj kar 19 % voznikov poroča, da jih je med potjo v avtomobilu že opeklo.

PIŠE: Sabina Weingerl