KOLUMNE

Mreženje je kot škatla čokolade, saj nikoli ne veš, kaj pričakovati

Malo za šalo, malo za res. Pravkar smo končali tedenski kolegij in ena od pobud zaposlenih je bila, da je v prihodnje potrebno več časa in energije nameniti mreženju. Šok! Pozitiven! Zaposleni hočejo navezovati nove stike in širti krog potencialnih poslovnih partnerjev. In to samoiniciativno. Sanje vsakega vodje.

Od presenečenja k dilemam. Moja prva dilema pri mreženju je čas. Racionalizacija časa je danes eden ključnih elementov uspešnosti poslovanja podjetja. Trdim, da je uspešnost mreženja glede na input (vložen čas) in končni output (korist) izjemno majhna. V dokaz trditvi vas pozivam, da preštejete vse svoje poslove vizitke, LinkedIn stike in telefonske številke ter (iskreno) ocenite, koliko teh povezav je v resnici prispevalo vašemu poslovnem uspeh. Opozorilo! To lahko ocenite zgolj tisti uspešni.

Miselni preobrat. Druga dilema, ki je močno povezana s prejšnjo (in se prevečkrat zanemarja) je vprašanje, ali opredeliti mreženje kot del poslovnega modela (koncept) ali kot poslovno orodje (sredstvo). Ko pričnemo govoriti o mreženju kot konceptu (govorim o večini dogodkov, na katera sem bil povabljen v zadnjem letu), se hitro znajdemo na področju, kjer nam pogosto zmanjka kakovostna vsebina. Vsak od nas se je že udeležil dogodka, katerega edini namen je bilo mreženje in vsak od nas se verjetno spomni, kolikokrat se je poskus takšnega mreženja končal pri vremenu in vljudnostnih frazah. Obstajajo celo podjetja, katerih poslovni model v veliki meri temelji zgolj na mreženju. K sreči (ali na žalost) je uspeh takšnih podjetij (na dolgi rok) obratno sorazmeren z uspehom mreženja. (Tukaj nisem imel v mislih slovenske definicije uspešnega podjetja.)

Izkušnja. Z leti (od idealista k skeptičnemu realistu) se vse manj udeležujem t.i. “mreženjskih”  dogodkov. Sledim načelu manj je več. In to manj mora biti dovolj kakovostno oziroma usmjereno k neposrednim rezultatom. Mreženje predstavlja zame zgolj in samo orodje (sredstvo), ki občasno omogoči podjetniku lažjo pot do cilja.  Nikakor pa mreženje ne more postati končni cilj (koncept). Pred vsako uporabo “orodja” tako najprej definiram cilje in pričakovanja, šele nato se odločim, ali ga uporabiti ali raje izbrati kakšnega primernejšega. 

Zaključek. Posel delamo ljudje. Včasih je dovolj en kontakt, včasih jih ni dovolj tisoč. In takrat, ko jih ni dovolj tisoč, jih ne bo dovolj niti desettisoč. Odlično je, če v mreženju prepoznate nove poslovne priložnosti, vendar na koncu dneva ne štejejo kontakti (če ravno ne pištete novega telefonskega imenika ali če vaš poslovni uspeh ne temelji na modelu statistične verjetnosti), temveč zgolj in samo rezultati.

Pa uspešno mreženje vam želim!

PIŠE: Mihael Leskovar, direktor, Štajerski tehnološki park