KOLUMNE

Najboljša verzija sebe

Lahko živimo svoje sanje ali pa živimo svoje strahove. Mislim, da večina ljudi v resnici ne živi svojih sanj, ampak živi svoje strahove. Ker se, namesto da bi se osredotočili na svoje sanje, osredotočijo na to, česar jih je strah. Namesto da bi se osredotočili na to, kar si želijo, kar jim požene kri po žilah, se osredotočijo na to, kar jih dela nesrečne. Tole pa je ironično, kaj?

Kaj je torej 'strah'? In česa nas je v resnici strah? Nas je strah tega, da nam bo spodletelo? Kaj pa, če nam bo uspelo? Nas je strah tega, da ne bi zmogli? Kaj pa, če bomo? In bomo celo blesteli v tem? Kako bomo vedeli, če se ne bomo spravili v akcijo in naredili prvih korakov? Ali ni to zanimivo? Namesto da bi si postavljali vprašanja, zaradi katerih bi 'leteli' v smeri svojih sanj in ciljev, si postavljamo vprašanja, ki nas odvračajo od naših sanj in ciljev. V resnici pa vsi ljudje samo iščemo 'srečo'. Tisti blaženi občutek, ki se zgodi nekje 'v nas', ko smo srečni. In dobro vemo, kakšen občutek je to.

Ljudje smo in vsi mi se kdaj česa bojimo. Vsi imamo strahove. Vsi imamo nekaj, kar nas lahko ovira, kar nas lahko drži nazaj. Ampak – vse to je odvisno samo od nas in od tega, kako bomo gledali na to. Kakšen pomen bomo temu pripisali. Če bomo pripisali slab pomen, bo tak tudi rezultat, in obratno. Zakon privlačnosti pač deluje. To, na kar se osredotočiš, bo raslo in se razvijalo. A samo ljudje imamo možnost izbire. Lahko se zavestno odločimo in si rečemo – oh, življenje je čudovito in rad bi naredil/-a to in to. Ker lahko. Samo zdaj, ko živim. Ko diham, ko sem. Nekega dneva tudi to več ne bo mogoče. Ker me ne bo.

In – premalokrat smo hvaležni – prav zato, da nam je bilo dano, da živimo in da smo. Verjetnost, da ste se rodili in da živite, je bila ena proti 400 trilijonov! Si predstavljate?! Ena proti 400 trilijonov? In zdaj, ko ste tukaj, še sploh imate čas, da razmišljate o stvareh, ki vas 'morijo', delajo nesrečne?!

In vsi mi imamo isti začetek. Življenje nam je vsem dalo iste možnosti.

Te že vidim? Enake? Ja – enake – vsi imamo 24 na dan in vsi smo se rodili kot dojenčki. Vsi, in to ne glede na to, kje živimo, katere veroizpovedni smo, vse to je v resnici tako zelo nepomembno.

Albert Einstein se ni rodil kot velik genij. Rodil se je kot dojenček – veliki genij se je ‘izoblikoval’. Z leti dela in truda. S tisoč poskusi. In s tisoč spodrsljaji. Richard Branson se ni rodil kot podjetnik. Rodil se je kot dojenček – kot podjetnik se je ‘izoblikoval’. Z leti dela in truda. S tisoč poskusi. In s tisoč spodrsljaji. Nadaljujem? Ni treba, kajne? :-)

In ti? Kolikor vem, si se tudi TI rodil kot dojenček. In imaš 24 ur na dan. Tako kot Donald Trump in vrsta drugih ljudi. Tudi ti lahko postaneš, kar koli in kdor koli si želiš. Ti si edina oseba, ki odloča, kako boš živel. In to počneš vsak dan. Vsak dan se odločaš. Tudi ko rečeš, da boš počival, se odločiš. Pač bo šlo naslednjih nekaj ur.

PIŠE: Helena Kodrič Mori