OSREDNJI INTERVJUJI

Trent Whiddon in Gordana Grandošek Whiddon sta ena izmed najbolj priznanih profesionalnih plesalcev in koreografov na svetu. Plesala sta za Lady Gaga, Tony Bennet, One Republic, Backstreet boys, Smokey Robinson in učila Kevina Spaceyja plesati tango. Sta producenta lastnega muzikala Le Hotel in oddaje Satisfaction on a dance floor, skupaj sta tudi posnela kratki film Choose love. Poleg uspešne plesne kariere se Trent ukvarja še s petjem in ustvarjanjem glasbe, Gordana pa je postala lastnica blagovne znamke večernih oblek GGW Design.

Trenutno se v Sloveniji odvija ena izmed najbolj znanih plesnih oddaj Zvezde plešejo, na kateri sodelujeta, vendar ta oddaja še zdaleč ni edina, v kateri sta nastopila.

Gordana: Letos prvič sodelujem v oddaji Zvezde plešejo v Sloveniji, sicer pa sva s Trentom v oddajah Zvezde plešejo nastopila že prej v tujini, zlasti v Angliji in Avstraliji. Najina skupna pot se je začela, ko sva bila povabljena v oddajo Burn the floor, s katero smo plesali na Broadwayju in po več državah – Japonski, Kitajski, Tajvanu, Koreji, Avstraliji, celotni Ameriki, Evropi, kjer sva bila glavna plesalca in menedžerja.

 

Kasneje sva sodelovala v priljubljeni ameriški oddaji So you think you can dance, kjer sva plesala dve sezoni v Avstraliji in dve v Vietnamu, pa tudi v ameriški NBC I can do that, kjer sva učila plesati Jeffa Dyea. Oba sva bila vključena v oddajo Stricly come dancing – eno izmed največjih oddaj v Angliji – kjer je Trent plesal s Pixie Lott, jaz pa sem sodelovala pri treningih in oblikovanju koreografij. Nedavno sva skupaj producirala tudi kratek film z naslovom Choose love, ki je bil nominiran na North hollywood cinefest in San Jose International short film festival.

Popoln in profesionalen nastop je zagotovo rezultat dolgotrajnega prizadevanja in trdnega dela. Pogosto se »navadni smrtniki« sploh ne zavedamo, koliko discipline in odrekanja je potrebno, da postaneš vrhunski plesalec. S katerimi odrekanji sta se oziroma se še vedno srečujeta vidva?

Gordana: Za uspešnost je ključno vzdrževati tako fizično kot duševno zdravje. Zlasti za slednje skrbiva s prakticiranjem transcendentalne meditacije. Vedno je stvar v zaupanju vase in v svojo vlogo na tem svetu. Če imaš to za vodilo, te bo pripeljalo skozi vse vzpone in padce, ki se pojavljajo med življenjem. Če si priden in vztrajaš, se tvoje delo poplača. Sama nimam občutka, da sem se v življenju odpovedala čemu pomembnemu.

Trent: Zame je zagotovo največji kompromis pre- življanje časa z družino. Že pri svojih 17-ih sem z Burn the floor začel potovati po svetu in bil večinoma zdoma. Sicer pa menim, da če počneš v življenju tisto, kar si zares želiš, ne moreš govoriti o žrtvovanju, saj si to izbral pred drugim in ti to daje energijo, te izpolnjuje bolj, kot kar koli drugega. Če pa to, kar počneš, zate ni zdravo, če imaš občutek, da te prikrajša, osiromaši, potem je to znak, da tega ne bi smel početi.

Kako poteka običajna dnevna rutina umetnika?

Gordana: Navadno dan začneva s treningi. Ti so najina »služba«, s katerimi vzdržujeva najino telo in kondicijo ter se pripravljava na različne predstave. Nato jaz skuham kosilo, Trent pa sprehodi psičko. Zvečer imava tečaje. Trent obiskuje tudi fitnes. Sicer pa je najin delovnik močno odvisen od tega, na čem trenutno delava. Izven priprav na prireditve skupaj trenirava v povprečju 2 do 3 ure na dan, ko se pripravljava na nastop, pa tudi 12 ur na dan. Ko sva se pripravljala na svoj muzikal Le Hotel, sva treningu namenila bistveno več časa, saj to pomeni, da delaš ne le na koreografiji, ampak tudi na petju, zgodbi in kostumih.

Vajin samostojno producirani muzikal Le Hotel smo že imeli priložnost videti v Mariboru. Del se je odvijal v Žičkem dvoru na Lentu, del pa v AGD Gustav. Kakšni so bili občutki ob ustvarjanju lastnega muzikala?

Gordana: Idejo za Le Hotel je v celoti oblikoval Trent. Muzikal je snoval več let, najprej samo v glavi, nato pa sem ga sama spodbudila, da je ideje za scenografijo zapisal na list in s tem pognal projekt v akcijo. Celoten projekt je bila lastna investicija, sama sem oblikovala tudi nekaj ženskih oblačil za nastop. Večino nastopajočih pa so predstavljali priznani plesalci iz tujine, medtem ko jih je glasbeno spremljal petčlanski mariborski band. Najini upi so, da bi muzikal pripeljala do Brodwaya, kar je bila tudi že v osnovi Trentova želja.

Poleg umetnice v plesu se v vas skriva prava poslovna ženska. Imate lastno blagovno znamko GGW Design, kjer izdelke sami ne le idejno oblikujete, ampak tudi šivate. Vaše kreacije so se hitro začele pojavljati na elitnih dogodkih in v medijih. Kako se počutite v tej vlogi?

Gordana: Moram reči, da se v resnici ne počutim kot poslovna ženska, ampak bolj kot preprosta ženska, ki se zna lepo urediti in ima občutek, kaj komu paše. Šivanje je zame neke vrste meditacija. Včasih se šivanja lotim še pred treningom, zjutraj ob 6-ih. Sicer pa sem s šivanjem začela že zelo zgodaj, ko sem si šivala prve obleke za treninge, kasneje pa tudi za dogodke »red-carpet« v Angliji. Pomembno prelomnico zame predstavlja prirejanje moje prve revije, h kateri me je spodbudila prijateljica fotografinja Natalija Jelušič Babič. Vendar ne dajem veliko na promocijo, za enkrat nimam lastne trgovine. Oblek tudi ne izdelujem po naročilu, ampak neobvezno, za svojo dušo, tako kot začutim, ko zagledam blago. Obleke GGW Design so se že sprehodile po rdeči preprogi. Nosila jo je igralka iz LA, nedavno pa sem oblikovala tudi obleko za Pixie Lott. Oblikovala sem tudi poročno obleko za Mišo Margan Kocbek in za Niko – ženo 6Pack Čukurja, pri kateri imam trenutno izložbo oziroma »show-room«.

Kaj je tisto, česar so vaju ples, profesionalno treniranje in ustvarjalnost naučili, kar lahko prenašata v poslovni svet?

Trent: Predanosti, trdnega dela, tega, da je treba vizijo, ki jo imaš, živeti vsak dan. Pa tudi dobre komunikacije, saj je ples v osnovi način komuniciranja, med plesalcema in med nastopajočimi in tisočglavo publiko. Gordana: Bontona, elegance, obnašanja, na kakšen način se predstaviti drugim ljudem, pa tudi umirjenosti. Ples moške nauči, kako biti kavalir – veščino, ki se jo dandanes pogosto zanemarja. Na neki način pa tudi intuicije, ki v življenju pogosto prav pride, ko se odločamo, tako o vsakodnevnih kot o pomembnih stvareh. Lahko bi rekla, da ples nudi srečo tako telesu kot duši.

Kako pomembno je biti dober menedžer za uspešnost v vajini karieri in kdo opravlja to vlogo?

Gordana: Vse menedžersko delo opravljam sama. Trent je sicer genij za kreativo, a menedžersko delo sama opravim hitreje oziroma učinkoviteje, tako da se uspešno komplementarno dopolnjujeva. Sama sem se veliko naučila iz praktičnih izkušenj, izjemen pomen pri tem pa imajo tudi samospoznavanje, poznavanje lastnih profesionalnih kvalitet in razvoj veščin, s katerimi se predstavim drugim na privlačen način. Ključ- nega pomena je tudi, da znamo sebe dovolj ceniti, prepoznati tako svoje prednosti kot tudi hibe.

V kolikšni meri ste s plesom pridobili tudi vodstvene veščine?

Gordana: Ples in vodenje imata veliko skupnega, npr. pri plesu je podobno kot pri vodenju treba razmišljati nekaj korakov vnaprej in znati dobro napovedati izid, vedno je tudi en tisti, ki vodi, in drugi, ki sledijo. Zelo pomembno je pri tem razumeti psihologijo. Te se da naučiti skozi življenje v praksi, ne pa iz knjig. Večkrat sva vodila skupino 12–14 ljudi, kjer se hitro naučiš, kako pomembno je vzdrževati motivacijo vseh vklju- čenih, saj takoj, ko se motivacija zamaje pri enem od članov ali se pojavi negativizem, lahko ta potegne za seboj celotno skupino. Večinoma je bil takrat Trent šef, sama pa sem skupino opazovala od znotraj in mu svetovala o tem, kakšna je dinamika med člani in o tistem, »česar šefu ne povedo«. Trentu je vodstveni položaj povsem pisan na kožo. Navodila vedno podaja na umirjen, preudaren način, ki v drugih ne sproža odpora. Zna si zagotoviti spoštovanje članov.

Trent: Avtoritete si ne pridobivam s tem, da kažem jezo, ampak če je discipliniranje potrebno, postanem zelo resen, kar takoj zaznajo. Lahko bi rekli, da se vodstvene veščine in profesionalnost v plesu in koreografiranju razvijajo vzajemno. Boljši, kot si pri enem, uspešnejši boš tudi pri drugem in obratno. Vsekakor se da to prenesti potem tudi na druga področja, npr. umetniško ustvarjanje glasbe ali šivanje.

Kaj delata drugače kot večina ljudi, ki si želi uspeti?

Trent: Zase lahko povem, da počnem le tisto, kar si zares želim. Če si nečesa ne želim početi, bom pri tem tudi težko vztrajal. Zdi se, da veliko ljudem primanjkuje več vere v to, da se bo vse dobro izteklo, če bomo le sledili svojim resničnim željam. Ljudje imajo pogosto prepričanje, da moraš trdno delati, trpeti in dolgo študirati, da bi postal nekoč uspešen. Kar je laž. Če sledimo svojemu srcu in gremo do konca za tem, kar nas osrečuje, smo na poti do uspeha, saj je občutenje sreče ena izmed glavnih sestavin uspeha. Preprosto moraš imeti rad, kar počneš, šele tedaj izpolnjuješ pogoj za uspeh.

Lara Delić, izvršna urednica

Foto: Tibor Golob